Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za turistični kompleks Otočec (SDUN TKOTO - 2)

datum: 25. 09. 2015

Dolenjski uradni list 10 - 2015

Na podlagi 61. člena in 61.a člena v povezavi s 7. odstavkom 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr.), 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A,109/12, 35/13- skl. US: U-I-43/13-8, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 7/13, 18/15, 21/15 in DUL, št. 8/15) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 9. seji dne 24. 9. 2015 sprejel

 

 

 

 

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU ZA TURISTIČNI KOMPLEKS OTOČEC

(SDUN TKOTO – 2)

 

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

 

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za Turistični kompleks Otočec (SDUN TKOTO-2; v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve UN), ki je bil sprejet z Odlokom o ureditvenem načrtu za Turistični kompleks Otočec (Uradni list RS, št. 76/00 in 69/02; v nadaljnjem besedilu: odlok).

Spremembe in dopolnitve UN je izdelal Topos, d.o.o., Novo mesto, pod št. 01/15 – SDUN v septembru 2015.

 

2. člen

 

Spremembe in dopolnitve UN se nanašajo na spremembe prostorskih ureditev oz. pogojev, ki obsegajo:

  • določitev možnosti umestitve športnih igrišč s servisnimi objekti in spremljajočimi ureditvami na območje Riviere,
  • določitev faznosti izvedbe športnih igrišč, in sicer do izgradnje objektov zimsko-letnega kopališča,
  • določitev pogojev za umestitev športnih igrišč s servisnimi objekti in spremljajočimi ureditvami tudi izven maksimalno dovoljene gradbene linije,
  • upoštevanje smernic nosilcev urejanja prostora.

 

Spremembe in dopolnitve UN sestavlja tekstualni del ter priloge:

  • TEKSTUALNI DEL (ODLOK)
  • PRILOGE
  • 1.   Izvleček iz strateškega prostorskega akta

    2.   Prikaz stanja prostora

    3.   Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta

    4.   Smernice nosilcev urejanja prostora

    5.   Mnenja nosilcev urejanja prostora

    6.   Obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev UN

    7.   Povzetek za javnost

    8.   Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje (CPVO)

     

    Spremembe in dopolnitve grafičnega dela UN za prostorske ureditve oz. pogoje niso potrebne.

     

     

     

    3. člen

     

    V odloku uporabljen izraz »hitra cesta« ali »hitra cesta H1« v vseh oblikah sklanjatve se zaradi prekategorizacije ceste nadomesti z  izrazom »regionalna cesta R2-448/0223 in R2-448/0224«.

     

    V odloku uporabljena izraza »izvleček iz ureditvenega načrta« ali »izvleček/izris iz ureditvenega načrta« v vseh oblikah sklanjatve se nadomestita z izrazom »projektna dokumentacija«.

     

     

     

    III. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR

     

    4. člen

     

    V 5. členu se pod »B) Urbanistično - arhitekturni pogoji za obstoječe objekte«, pod naslovom »Bencinska sevrvisa« na koncu stavka doda nov stavek, ki se glasi:

    »Na mestu obstoječih objektov se dopušča tudi možnost rekonstrukcij, rušitev in novogradenj skladno z vsebino celotnega kompleksa.«

     

    5. člen

     

    V 6. členu se pod »B) Urbanistično - arhitekturni pogoji za predvidene nove objekte«: 

    - pod naslovom »Riviera« na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:

    »Na območju riviere, severozahodno od obstoječe kopališke zgradbe (bazena), se do gradnje ostalih kopaliških objektov dopusti izvedba enega ali več športnih igrišč s servisnimi objekti in spremljajočimi ureditvami. Z umestitvijo le-teh se lahko poseže tudi izven maksimalno dovoljene gradbene linije.«

    - pod naslovom »Večnamenska dvorana« prvi stavek spremeni tako, da se glasi:

    »Po izgradnji avtoceste in rekonstrukciji priključkov na regionalni cesti R2-448/0223 in R2-448/0224 ter v primeru opustitve programa AMZ tehnične baze na tej lokaciji je možno južno ob obstoječe športne dvorane zgraditi večnamensko dvorano.«

     

     

    IV. POGOJI ZA ZUNANJE IN DRUGE UREDITVE

     

    6. člen

     

    V 7. členu se  za drugim odstavkom doda nov odstavek z besedilom, ki se glasi:

    »Športna igrišča na območju Riviere so travnata ali pa se izvedejo v materialu, ki po funkciji odgovarja namembnosti igrišča. Pri umestitvi naj se ob optimalni orientaciji igrišč (osončenost) upošteva tudi konfiguracija okoliškega terena. Servisni objekti ob športnih igriščih naj bodo oblikovani na način, da se vizualno vključijo v naravno okolje in se uskladijo z arhitekturnim oblikovanjem celotnega kompleksa.«

     

     

    V. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA

     

    7. člen

     

    8. člen se v celoti nadomesti z besedilom, ki se glasi:

     

    » Cestna infrastruktura

    Območje urejanja se nahaja v varovalnem pasu regionalnih in lokalnih cest, in sicer: R2-448/0223 Novo mesto (Mačkovec) - Otočec, R2-448/0224 Otočec - Kronovo in R2-448/0415 Priključek Otočec ter LC 295311 Lešnica - Otočec, LC 295312 Otočec, LC 295313 Lutrško selo - Gorenje Kronovo in LC 295231 Struga - Otočec.

     

    I. faza ureditve cestnega omrežja zajema stanje pri ureditvi priključevanja cestnega omrežja v obstoječem stanju z majhnimi izboljšavami pri kvaliteti vozišča, izgradnjo hodnikov za pešce in avtobusnih postajališč v območju urejanja.

     

    II. faza ureditve cestnega omrežja pomeni ločitev prometnih tokov krajevnega prometa od hotelskega in druge ureditve na regionalnih in lokalnih cestah, ki bodo zagotovile varne prometne razmere tudi za kolesarski in pešpromet. Za optimalne rešitve na cestnem omrežju na območju urejanja je potrebno izdelati prometno študijo (kapacitetno študijo, študijo prometne varnosti). Študija mora biti recenzirana s strani za to usposobljenih strokovnjakov. 

    Pri ureditvi avtobusnih postajališč je potrebno posvetiti posebno pozornost oblikovanju, saj je južni del ureditvenega območja v vplivnem območju kulturnega spomenika gradu Otočec. Vsi oporni zidovi, ki bodo potrebni ob rekonstrukciji ceste ter ob izgradnji hodnika za pešce ter avtobusnih postajališč, morajo biti v kamniti izvedbi, v primeru betonske izvedbe pa obloženi z naravnim kamnom. Podrobnejše pogoje  za rekonstrukcijo cest in izgradnjo hodnikov za pešce ter avtobusnih postajališč se poda s projektno dokumentacijo, na rešitve pa je potrebno pridobiti soglasja pristojnih soglasodajalcev.

     

    Cestni priključki morajo biti pravokotni na os ceste, pregledni in zgrajeni v niveleti z javno cesto. Vzdolžni nagibi priključkov smejo imeti od robov vozišča asfaltne lokalne ceste maksimalni vzdolžni naklon 6% na dolžini merodajnega vozila.

    Če bo zaradi povečanja prometa in specifičnosti izvedbe potrebno rekonstruirati cestne priključke na lokalno cesto oziroma predvideti nove, je investitor dolžan pred izdajo nadaljnjih dovoljenj pridobiti soglasje pristojnega upravljavca ceste.

     

    Trase vodov gospodarske javne infrastrukture v območju državne ceste  (cestni svet z varovalnimi pasovi in zračni prostor v višini 7m nad najvišjo točko vozišča) morajo biti načrtovane izključno v podzemni izvedbi.

    Ob dogradnji fekalne in meteorne kanalizacije za turistični kompleks se prečkanje lokalne ceste izvede s podbijanjem oziroma prevrtanjem vozišča ali prekopom vozišča in to čim bolj pravokotno na os ceste. Za prevrtanje oz. podbitje ali prekop vozišča si mora izvajalec del pridobiti dovoljenje za poseg v cestno telo. Minimalna globina vseh vodov je 1.20m glede na nivo vozišča lokalne ceste. Instalacije v cestnem telesu morajo biti napeljane v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez  naknadnih prekopov.

     

    Notranje ceste

    Notranje ceste se projektirajo glede na njihovo pomembnost v samem kompleksu. Glede na hierarhijo notranjega cestnega prometa ločimo:

    - napajalne ceste, ki povezujejo posamezne dele kompleksa, npr. športni del območja s parkirišči ali hotelskim kompleksom. Te povezave so namenjene zgolj intervetnim in dostopnim oziroma dostavnim potrebam, promet na njih se ne dovoli, računska hitrost je 15 km/h,

    - napajalne ceste, ki služijo napajanju parkirišč in medsebojni povezavi s parkirišči; dovoljeno za osebni promet in  avtobusni interni promet.

     

    Normalni prečni profil  notranjih  cest:

    - vozni pas                                                       2 x 2,50  m      =          5,00 m

    - enostranski hodnik za pešce:                       1 x 1,60  m      =          1,60 m

    - bankine                                                         2 x 0,50  m      =          1,00 m

    Skupaj:                                                                                    =          7,60 m

     

    Situativno in vzdolžno se notranje ceste podrobneje obdelajo in prikažejo v projektni dokumentaciji, v kateri  se podajo tudi elementi za zakoličbo.

     

    Požarne poti

    Za požarne poti se predvidijo vse notranje napajalne in servisne ceste. Na severnem delu se izvedba servisne ceste predvidi v dveh fazah, prilagojeno realizaciji gradnje posameznih delov ali sklopov hotela in termalne riviere.

     

    Kolesarske poti

    Pri načrtovanju je potrebno upoštevati predvideno kolesarsko povezavo G19: Sevnica - Mokronog - Trebelno - Škocjan - Šmarješke Toplice - Novo mesto, znotraj območja pa zagotoviti ustrezen nivo prometne varnosti.

     

    Splošni pogoji

    Predvideni objekti morajo biti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni v skladu s  predpisi s področja cestogradnje.

    Morebitna osvetljenost mora biti projektirana v skladu z zakonodajo s področja osvetljenosti državnih cest, upoštevajoč priporočila SDR- Cestna razsvetljava PR 5/2 in predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Osvetlitev objektov ne sme negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu.

     

    Meteorna in druga voda ne sme pritekati na cesto ali na njej zastajati, zato se predvidi ustrezno odvodnjavanje.

     

    Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanj ter namestitve prometne signalizacije. Zasaditve s krošnjami ne smejo segati v profil državne ceste ter ne smejo ogrožati varnosti v cestnem svetu.

     

    Skladno s cestno zakonodajo v varovalnem pasu državnih cest ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za reklamiranje, slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje. V primeru  postavitve tovrstnih objektov na območju urejanja pa si mora investitor pridobiti predhodno soglasje upravljavca državne ceste.

     

    Pri projektiranju cestnega omrežja in prometnega režima se upošteva aktualna zakonodaja ter tehnični predpisi s področja cestogradnje in varnosti v cestnem prometu.«

     

    8. člen

     

    V 9. členu se pod naslovom »Mirujoči promet« na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:

    »V območju urejanja je v sklopu parkirišč potrebno zagotoviti tudi parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. Zagotovi se vsaj 20% od števila zahtevanih PM, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. Le-ta morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi (npr. z nadstreškom ali podobno). Na vseh parkiriščih znotraj kompleksa je treba zagotoviti 5% PM za funkcionalno ovirane osebe. V primeru, da je PM ob objektu manj kot 20, je treba zagotoviti 1PM za funkcionalno ovirane osebe.«

     

    9. člen

     

    V 11. členu se pod »Komunalna infrastruktura«: 

    -   pod naslovom »Vodovod«  peti odstavek nadomesti z besedilom, ki se glasi:

    »Pri projektiranju in izvedbi vodovoda je potrebno upoštevati predpise o javnem vodovodu, o oskrbi prebivalstva s pitno vodo ter o zaščiti vodnih virov na območju Mestne občine Novo mesto.«

     

    -   pod naslovom »Fekalna kanalizacija« zadnji stavek nadomesti z besedilom, ki se glasi:

    • Do izgradnje javne kanalizacije se dopušča lokalno reševanje odvodnjavanja in čiščenja  odpadnih vod preko malih čistilnih naprav glede na predvideno obremenitev.

    Pri projektiranju in izvedbi fekalne kanalizacije je potrebno upoštevati vse potrebne predpise o javni kanalizaciji, o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda ter o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Kvaliteta odpadne vode, ki se jo izpusti v javno kanalizacijo mora ustrezati predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.«

     

     -  pod naslovom »Meteorna kanalizacija«:

         - besedilo prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:

    • Odvod meteorne vode se izvede  preko meteorne kanalizacije v reko Krko. Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode. V meteorno kanalizacijo se smejo spuščati vode s streh in drugih odprtih površin ter meteorne vode s cest, parkirišč in platojev preko lovilcev olj in maščob. Bazenske vode se izpuščajo v meteorno kanalizacijo po predhodnem čiščenju do stopnje, predpisane z določili o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.Izpust se dovoli v času, ko ni padavin. To se upošteva pri hidravličnem izračunu.«

         -  za zadnjim odstavkom doda besedilo v novem odstavku, ki se glasi:

    »Pri projektiranju in izvedbi meteorne kanalizacije je potrebno upoštevati vse potrebne predpise o javni kanalizaciji, o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda ter o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.«

     

    10. člen

     

    V 12.členu se pod »Energetska infrastruktura« pod naslovom »Visokonapetostno omrežje«:

    -  drugi stavek spremeni tako, da se glasi:

    • Obstoječi 20 kV daljnovod se prestavi in kablira na celotnem območju urejanja.“

     

    -  za zadnjim odstavkom doda besedilo v novem odstavku, ki se glasi:

    • V primeru večjih odjemov je potrebno zgraditi lastne TP. TP se predvidijo v montažni betonski izvedbi z notranjim posluževanjem moči glede na dejanske potrebe odjemalcev in velikosti glede na inštalirano moč .«

     

    11. člen

     

    V 13.členu se v poglavju »Plinovod«:

    -   pod naslovom »Magistralno plinovodno omrežje«  drugi stavek spremeni tako, da se glasi:

    »Na tem odseku se upoštevajo merila in kriteriji upravljavca Plinovodi, d.o.o., kot opreraterja prenosnega sistema zemeljskega plina.«

     

    -  pod naslovom »Sekundarno plinovodno omrežje« tretji stavek spremeni tako, da se glasi:

    »Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi je treba upoštevati še predpise in navodila za distribucijsko plinovodno omrežje zemeljskega plina v Mestni občini Novo mesto ter splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja.«

     

     

    12. člen

    V 15. členu se pod naslovom »Odstranjevanje odpadkov« na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi:

    »Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Novo mesto.«

     

    13. člen

     

    Poglavje VI. OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR se črta.

     

    14. člen

     

    Za 15. členom se dodajo tri nova poglavja z besedilom, ki se glasi:

    »VI.  REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

     

    16. člen

     

    Območje ureditvenega načrta na severovzhodnem delu posega v arheološko najdišče Otočec - Arheološko najdišče Prapreče (EŠD 15008), južni del pa sega v vplivno območje gradu Otočec, ki je kulturni spomenik državnega pomena, razglašen z Odlokom o razglasitvi Območja gradu Otočec za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št.81/99). Vsi posegi v vplivnem območju kulturnega spomenika morajo  biti  predhodno usklajeni s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.

    Ob izvedbi posegov v prostor je zaradi bližine arheološkega najdišča Otočec – Arheološko najdišče Prapreče smiselno izvesti predhodne arheološke raziskave za oceno arheološkega potenciala.

     

    VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE

     

    17. člen

     

    Varovanje pred prekomernim hrupom

    Obravnavano območje glede na namensko rabo sodi v območje v II. stopnjo varstva pred hrupom. V primeru prekoračitve mejnih vrednosti hrupa v okolju v času obratovanja je umestitev novih hrupnejših dejavnosti dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oz. zaščito zmanjšati vpliv hrupa na dovoljeno raven.

     

    Območje cestne površine je uvrščeno v II.stopnjo varstva pred hrupom. Za zmanjšanje hrupa, ki ga povzroča promet z državne ceste, je potrebno izvesti protihrupne ukrepe (aktivni / pasivni). V fazi projektiranja je treba upoštevati obremenitve s hrupom zaradi prometa na državni cesti ter načrtovati zvočno zaščito objektov in zunanjih površin na način, da dovoljene vrednosti tudi v dolgoročnem obdobju (20 let) ne bodo presežene. Za vse varovane prostore stavb mora biti predvidena ustrezna pasivna zaščita (stavbno pohištvo) v skladu z določili o zvočni zaščiti stavb.

     

    18. člen

      Varovanje pred onesnaženjem zraka

    Predvidena obremenitev zraka z izgradnjo turističnega območja ne bo presegala dovoljenih koncentracij v skladu z določili o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku. Objekti, ki bi lahko povzročali prekomerno onesnaženje zraka na obravnavanem območju, niso dovoljeni.

     

    Pri ureditvi ogrevanja stavb je treba upoštevati določila predpisov o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.

     

    Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.

     

    19. člen

     

    Varovanje pred onesnaženjem voda

    V reko Krko je dovoljeno spuščati le meteorne in prečiščene vode, vsebnost snovi pa mora biti v zakonsko določenih mejah. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z določili predpisov, ki urejajo izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Emisije v vodotok naj bodo urejene tako, da bodo skladne z določili predpisa o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo ter določili predpisa o stanju površinskih voda.

     

    Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti skladna z določili predpisa o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in določili predpisa o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, pri čemer se predvidi zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali padavinsko kanalizacijo (zatravitev, travne plošče ipd.).

     

    V času gradnje mora investitor zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin ali prosto v zemljo.

     

    Za poseg na vodno zemljišče je potrebno pridobiti dovoljenje skladno z določili predpisa o varstvu okolja. Vse ureditve morajo  varovati še ohranjene kvalitete reke in njenih bregov, zunanje ureditve pa morajo slediti kontinuiteti urejanja zelenih površin na območju.

     

    20. člen

     

    Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem

    Pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za vsak nov ali rekonstruiran objekt ali napravo, ki je vir elektromagnetnega sevanja, mora biti izpolnjen pogoj, da elektromagnetno polje kot posledica uporabe ali obratovanja vira ne sme presegati mejnih vrednosti količin elektromagnetnega polja v posameznih območjih naravnega in življenjskega okolja, določenih z veljavnimi predpisi.

     

    21. člen

     

    Varovanje plodne zemlje in tal

    Investitor mora plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice ipd.).

    Potrebno je upoštevati predpise o varstvu tal.

     

    22. člen

     

    Varstvo narave

    Območje urejanja sega na območje varstva narave, in sicer: Posebno ohranitveno območje Krka s pritoki (SI3000338); Naravna vrednota Krka (id. št. 128) – hidrološka, geomorfološka zvrst; Naravna vrednota Otočec – lehnjakovi pragovi (id. št. 208) – geomorfološka, hidrološka, geološka zvrst; Ekološko pomembno območje Krka – reka (id. št. 65100).

     

    Konkretne varstvene usmeritve za varstvo naravne vrednote Krke so sledeče:

    • upoštevajo se varstvene usmeritve za reko Krko, podane v OPN MONM;
    • ohranja se obstoječi obseg parkirnih površin, ki naj ostane v peščeni/travnati izvedbi;
    • na območju UN se ohranja obstoječa avtohtona drevesna vegetacija in izvajajo ukrepi za preprečevanje in pojavljanje tujerodnih, invazivnih rastlinskih vrst;
    • ohranja naj se zemljene/zatravljene brežine reke;
    • reliefa znotraj naravne vrednote naj se ne spreminja, brežin pa naj se ne nasipava / planira;
    • izpust meteornih vod (glavo izpusta) naj se umesti na najnižjo koto letnih vod reke Krke in območje naj se točkovno zasadi/zastre z avohtono grmovno vegetacijo;
    • pri morebitnem zasajanju oz. obnovitvi zasaditve naj se uporabijo lokalno značilne domorodne drevesne in grmovne vrste.

     

    Konkretne varstvene usmeritve za posebno ohranitveno območje (območja Natura 2000) Krka s pritoki in ekološko pomembnega območja Krka so sledeče:

    • upošteva se časovna omejitev del na vodotoku in ob njem, zato naj se dela izvedejo od konca junija do začetka marca, izven drstitvenega obdobja rib ter razmnoževalnega obdobja drugih na vodo vezanih živalskih vrst. Vse posege je potrebno izvesti v čim krajšem možnem roku, da je vpliv na favno čim krajši/manjši;
    • v reko naj se preko meteorne kanalizacije odvajajo le predhodno prečiščene in primerno ohlajene bazenske vode, pri čemer kakovost odpadne tehnološke vode ne sme presegati normativov o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod.

     

     

    VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

     

    23. člen

     

    Naravne omejitve

    Območje urejanja leži izven območja erozivnosti ali plazovitosti terena ter izven območja poplavnosti in visokih podtalnih vod, zato dodatni ukrepi za zagotovitev potrebnega varstva s tega področja pri gradnji stavb in ostalih ureditev niso potrebni.

     

    24. člen

     

    Zaklanjanje

    Glede na določila predpisa o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji le-teh ni potrebno predvideti. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.

     

    25. člen

     

    Varstvo pred požarom

    Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi (živali) in premoženja (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države). Notranji prometni sistem cest omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce v skladu z določbami Odloka o uporabi slovenskega nacionalnega standarda SIST DIN 14090 (Uradni list RS, št. 117/03). Na območju urejanja je predvideno hidrantno omrežje, ki zagotavlja zadostne količine požarne vode po določilih predpisa o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Razmik med samostoječimi stavbami mora biti najmanj 8 m, da se ne omogoča prenos požara z objekta na objekt (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami).

     

    Za zagotovitev ustrezne požarne varnosti na območju urejanja se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

     

    Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu  Študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

     

    26. člen

     

    Potresna varnost

    Predvidene stavbe in ureditve morajo biti projektirane za projektni pospešek tal, ki znaša 0,175 g. V skladu z določili predpisa o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov morajo biti le-ti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili:

    • porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,
    • deformacij, večjih od dopustnih ravni,
    • škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali
    • škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.

     

    Intervencijske in evakuacijske poti so zagotovljene po predvidenih prometnicah, parkiriščih in pešpoteh ter po obstoječi pešpoti, ki poteka po zahodnem robu soseske Slavka Gruma. Tako bodo zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi, živali ali premoženja.«

     

     

    15. člen

     

    Poglavje VII. FAZNOST IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA se preštevilči v poglavje IX., besedilo 23. člena (sedaj 27. člen) pa se spremeni tako, da se glasi:

    »Izvedba športnih igrišč s spremljajočimi objekti in ureditvami na območju Riviere se dopušča na obstoječe prometne ureditve.

    Realizacija vseh ostalih objektov in ureditev je vezana na predhodne rešitve novih prometnih ureditev na območju turističnega kompleksa, za katere je potrebno pripraviti prometno študijo (kapacitetno študijo, študijo prometne varnosti) in ustrezno projektno dokumentacijo.

    Gradnja objektov in spremljajočih ureditev se v posameznih programskih sklopih izvaja glede na potrebe in finančne možnosti investitorja, pri čemer pa mora biti zagotovljena pripadajoča infrastrukturna in druga oprema za njihovo funkcioniranje kot to opredeljuje faznost.

    Po končanju gradbenih del posameznega sklopa se sanira začasne površine deponij materiala ter izvede končne zunanje ureditve po določbah tega odloka. «

     

    16. člen

     

    Poglavje VIII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ se preštevilči v poglavje X., 24. člen pa v 28. člen.

     

    17. člen

     

    Poglavje IX OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA se preštevilči v poglavje XI., členi od 25. do 28. pa v člene od 29. do 32.

     

    V 31. členu (prej 27. člen) se na koncu besedila doda nov nov odstavek, ki se glasi:

    » Upravljavec državne ceste odklanja vsako odgovornost za škodo, ki bi nastala v varovalnem pasu državne ceste in tudi ne zagotavlja zaščite pred vplivi, ki so posledica obratovanja in vzdrževanja državne ceste. Zaščito pred škodljivimi vplivi državne ceste izvede vsak investitor na lastne stroške. Prav tako upravljavec državne ceste ne zagotavlja stroškov odprave škode, nastale zaradi rednega in zimskega vzdrževanja državne ceste.«

     

    V 32. členu (prej 28. člen) se besedilo spremeni tako, da se glasi:

    » Za vse posege v varovalni pas lokalne in regionalne ceste si mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje na podlagi projektne dokumentacije (PGD, PZI) s pripadajočo situacijo zunanje in prometne ureditve, ki mora biti izdelana v skladu z materialno zakonodajo.«

     

    Za 32. členom se doda nov 33. člen z besedilom, ki se glasi:

    » Pri gradnji infrastrukturnih omrežij in gradnji objektov je potrebno izpolnjevati zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma z navodili posameznega upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj, neposredne spremembe nivelete cestišča in globine infrastrukturnih vodov.

    Stavbe se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev.

    Izvajalec del mora o vsaki poškodbi infrastrukturnih objektov in naprav takoj obvestiti upravljavca tangiranega infrastrukturnega omrežja.

    Stroške ogleda, zakoličbe, zaščite, prestavitve infrastrukturnega omrežja (vključno z izdelavo projektov) ter nadzora krije investitor prostorske ureditve. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del v prostoru, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.«

     

    18. člen

     

    Poglavje X. ODSTOPANJA OD DOLOČIL UREDITVENEGA NAČRTA IN TOLERANCE se preštevilči v poglavje XII.,  členi od 29. do 31. pa v člene od 34. do 36.

     

    19. člen

    Poglavje XI FUNKCIONALNA ZEMLJIŠČA se preštevilči in dopolni tako, da se glasi: »XII FUNKCIONALNA ZEMLJIŠČA OZ. GRADBENE PARCELE«, 32. člen pa preštevilči v 37. člen.

     

    V 37. členu  (prej 32. člen) se besedilo spremeni tako, da se glasi:

    » Funkcionalna zemljišča oz. gradbene parcele k posameznim novim objektom in ureditvam se glede na faznost in odločitev investitorja za realizacijo posamezne investicije določi v projektni dokumentaciji z upoštevanjem prikaza iz grafičnega dela, list 10. Zakoličbena situacija in določitev funkcionalnih zemljišč.

    Gradbeno parcelo za ureditev športnih igrišč s spremljajočimi ureditvami se določi s projektno dokumentacijo, pri čemer se upošteva površina igrišč s spremljajočimi objekti in ureditvami na način, da je omogočena njihova gradnja, nemotena uporaba in vzdrževanje.«

     

    20. člen

     

     

    XIII.      KONČNE DOLOČBE

     

    Po prenehanju veljavnosti tega UN, ko so vsi predvideni objekti zgrajeni in v uporabi ter izvedene vse ostale ureditve, se območje ureja z  Občinskim prostorskim načrtom Mestne občine Novo mesto.

     

    Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega UN ter njegovih sprememb in dopolnitev opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.

     

    Spremembe in dopolnitve UN so stalno na vpogled na Uradu za prostor Mestne občine Novo mesto.

     

    Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Dolenjskem Uradnem listu.

     

     

     

    Številka: 350-4/2015

    Novo mesto, 24. septembra 2015

                                                                                            

    Župan

    Mestne občine Novo mesto

                                          

                                                                                                     Gregor MACEDONI, l.r.

    nazaj