Odlok o načinu izvajanja in opravljanja obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest v Mestni občini Novo mesto

datum: 10. 07. 2015

Dolenjski uradni list 8 - 2015

Na podlagi 3. odstavka 16. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 17/14 - ZUOPŽ, 36/14 - odl. US), 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/12-ZUJF), 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 59/12) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 7/13, 18/15) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 8.  redni seji dne 9. 7. 2015 sprejel

 


Odlok o načinu izvajanja in opravljanja obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest v Mestni občini Novo mesto

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Predmet koncesijskega akta

1. člen

(1) S tem odlokom se določa način izvajanja in opravljanja lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest.

(2) Odlok iz prvega odstavka tega člena je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe iz prvega odstavka ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.

(3) Javna služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način.

(4) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega odstavka tega člena, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški predpisi, ki urejajo opravljanje javne službe iz 1. odstavka tega člena.

(5) V tem odloku uporabljeni izrazi imajo enak pomen, kot je določen z zakonom, ki ureja javne ceste.

(6) Koncesija gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest po tem odloku je javno-naročniško javno-zasebno partnerstvo po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06).

Vsebina odloka

člen

 

S tem odlokom se določi:

organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe,
vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev,
pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
pravice in obveznosti uporabnikov,
viri financiranja javne službe,
vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so v lasti občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa in
nadzor nad izvajanjem odloka.

                                                      Definicije

3. člen

Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih, drugih predpisih in koncesijski pogodbi, imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:

»gospodarska javna služba oziroma javna služba« je lokalna obvezna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;
»koncedent« je Mestna občina Novo mesto;
»koncesija« je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;
»koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije.

Enotnost koncesijskega razmerja

4. člen

V Mestni občini Novo mesto (v nadaljevanju: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi, ki se opravlja na celotnem območju Mestne občine Novo mesto.
Koncesionar ima naslednja pooblastila:

izključno pravico izvajati javno službo na območju koncedenta,
izdajanje tehničnih pogojev v zvezi z izdajo soglasij,
je prisoten pri tehničnem prevzemu vgrajenih naprav,
druga javna pooblastila v skladu z zakonom.

 

II.         VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV         

                                       Vrsta in obseg storitev javne službe

5. člen   

(1) Redno vzdrževanje občinskih javnih cest po tem odloku obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest, cestnega sveta in varovalnega pasu ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah.

(2) Vzdrževanje drugih prometnih površin obsega vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na vozišču, ob vozišču ali nad voziščem državne ceste, ki so v funkciji javnih površin naselja, in sicer:

odstavnih pasov, odstavnih niš, parkirnih površin, avtobusnih postajališč in podobnih prometnih površin, namenjenih odvijanju prometa v naselju,
podhodov in nadhodov za pešce,
kolesarskih stez in pločnikov,
zelenih površin in urbane opreme v območju cestnega sveta.

 

(3) Koncesionar mora izvajati dela rednega vzdrževanja občinskih cest v skladu z letnim programom vzdrževanja, predpisom o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Novo mesto in drugimi zahtevami predpisa, ki ureja vrste vzdrževalnih del na javnih cestah in nivo rednega vzdrževanja javnih cest, glede pogostnosti in časa izvajanja vzdrževalnih del (npr. zimska služba, intervencijski ukrepi, pregledniška služba).

III.        POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN

       Evidence

člen

 

Koncesionar mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.

   Javna obvestila in naznanila

člen

 

Koncesionar mora uporabnike občinskih javnih cest in drugih prometnih površin z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja redno obveščati o stanju občinskih javnih cest in uporabnosti drugih prometnih površin.

 

IV.       PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV

Pravice uporabnikov občinskih javnih cest in drugih prometnih površin

člen

 

Občinske javne ceste in druge prometne površine so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa.

Obveznosti uporabnikov občinskih javnih cest in drugih prometnih površin

člen

 

Uporabniki občinske javne ceste oziroma druge prometne površine naj sporočijo pristojni strokovni službi občine vsako poškodbo ali spremembo na občinski javni cesti ali prometni površini, ki lahko vpliva na varno odvijanje prometa na občinskih javnih cestah in drugih prometnih površinah v občini.

 

V.        VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE

     Viri financiranja storitev

člen

 

(1) Koncesionar pridobiva sredstva za izvajanje javne službe iz proračuna občine in drugih virov.

(2) Če prejme koncesionar v zvezi z izvajanjem rednega vzdrževanja občinskih cest druga sredstva (npr. odškodnine, plačilo zavarovalnih škod), mora o njih obvestiti koncedenta in jih uporabiti za financiranje rednega vzdrževanja občinskih cest.

člen

(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.

(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter predložiti in omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.

(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.

(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.

(5) O nadzoru se napiše zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

 

VI.        VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE, KI SO LAST OBČINE TER DEL JAVNE LASTNINE, KI JE JAVNO DOBRO IN VARSTVO, KI GA UŽIVA

                       Vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe

člen

 

(1) Za izvajanje javne službe se namenijo občinske javne ceste. Občinske javne ceste so last občine ter del javne lastnine.

(2) Občinske javne ceste sestavljajo:

cestni svet,
cestno telo,
cestišče,
brežine cest,
cestni objekti,
prometna signalizacija in prometna oprema,
cestni priključki do meje cestnega sveta,
naprave za odvodnjavanje ceste,
servisne prometne površine (počivališča, parkirišča in avtobusno obračališče ter podobno),
servisne površine z objekti in napravami za upravljanje in vzdrževanje cest ter nadzor prometa,
funkcionalne površine za umestitev cestnih naprav, objektov in drugih ureditev, namenjenih varnosti, vodenju in nadzoru prometa, vozil ter voznikov, zaščiti ceste in cestnega telesa ter zemljišč in preprečevanju škodljivih emisij prometa.

 

         Javno dobro

člen

       

(1) Občinske javne ceste in ostale prometne površine so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na občinski javni cesti mogoče pridobiti stvarne pravice pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja ceste.

VII. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA

Koncesionarjev pravni monopol

14. člen

(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:

izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve, po posebnem pooblastilu občine vodenja investicij in vzdrževanja občinske infrastrukture svetlobnih prometnih znakov ter upravljanja s to infrastrukturo,
dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.

(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.

(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar ob pisnem soglasju koncedenta sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.

(4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.

Razmerje do podizvajalcev

15. člen

(1) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem nastopati v svojem imenu in za svoj račun.

(2) Glede pravic podizvajalcev veljajo določbe, ki urejajo javna naročila.

Uporaba javnih dobrin

16. člen

Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.

Nadzor nad izvajanjem javne službe

17. člen

(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojna služba občinske uprave oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.

(2) Mestna občina Novo mesto lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.

(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

VIII. RAZMERJA KONCESIONARJA IN KONCEDENTA

Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov

18. člen

(1) Razmerja koncesionarja in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.

(2) Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb.

19. člen

(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:

izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu,
upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, s spoštovanjem naslednjih standardov oziroma predpisov (oziroma predpisov, ki bodo te nadomestili):

veljavno slovensko zakonodajo,
veljavnimi slovenskimi in evropskimi standardi in dobro inženirsko prakso,

zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu,
kot dober gospodar uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti,
vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije ohranja njihova vrednost,
po pooblastilu voditi pripravljalna dela in investicije v objekte in naprave javne službe,
omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe,
po poteku pogodbene dobe prenesti v last koncedenta objekte javne infrastrukture iz 5. člena tega odloka, če ni vnaprej skladno s predpisi ali koncesijsko pogodbo drugače določeno,
zagotoviti ločen in nemoten dostop do merilnih mest,
sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo,
skrbeti za tekoče obveščanje koncedenta o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe,
pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov,
voditi evidence v zvezi z javno službo,
ažurno in strokovno voditi poslovne knjige,
pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti,
poročati koncedentu o izvajanju koncesije,
v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela,
obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.

(2) Posamezne storitve iz 5. člena je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom, drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost in koncesijsko pogodbo.

(3) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni delež po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.

Interventno izvajanje javne službe

20. člen

(1) Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe naprav svetlobnih prometnih znakov se šteje predvsem izpad delovanja naprav ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo prometno varnost.

(2) Koncesionar je dolžan napake in okvare celotne enote sistema svetlobnih prometnih znakov odpraviti v roku enega (1) delovnega dne, manj pomembne okvare posameznih naprav pa najkasneje v roku treh (3) dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.

Odgovornost koncesionarja

21. člen

(1) Za izvajanje javne službe je ne glede na določbe prejšnjih členov odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.

(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Mestne občine Novo mesto uporabnikom ali tretjim osebam.

(3) Koncesionar mora v roku 30 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe skleniti zavarovanje odgovornosti iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire):

za škodo, ki jo povzroči koncedentu z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe,
za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam.

 

(4) Pogodba o zavarovanju mora vsebovati klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta.

22. člen

Dolžnosti koncedenta so zlasti:

da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe, s tem odlokom, koncesijsko pogodbo ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku,
da zagotavlja redno višino plačil koncesionarju skladno s 25. členom tega odloka, ki ureja merila za izbor koncesionarja,
da zagotovi sankcioniranje zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe,
da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine,
da zagotovi pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah.

 

Pristojnosti župana in občinske uprave

23. člen

(1) Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:

odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj,
odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov,
druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.

(2) Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.

IX. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR

Status koncesionarja

                                                                         24. člen             

Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.

Dokazovanje izpolnjevanja pogojev

25. člen

(1) V prijavi (vlogi) za pridobitev koncesije mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje,  potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil, ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti dokazila:

da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,
da ni v postopku prisilne poravnave ali zoper njega ni bil podan predlog za začetek postopka prisilne poravnave, o katerem sodišče še ni odločilo,
da ni v stečajnem postopku ali zoper njega ni bil podan predlog za začetek stečajnega postopka, o katerem sodišče še ni odločilo,
 da ni v postopku prisilnega prenehanja ali zoper njega ni bil podan predlog za začetek postopka prisilnega prenehanja, o katerem sodišče še ni odločilo,
da ni imel blokiranih transakcijskih računov v zadnjih šestih mesecih pred rokom za prejem prijav,
da je finančno in poslovno usposobljen (ustrezna bonitetna ocena in zadostna višina letnih prihodkov),
da razpolaga z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi, ki omogočajo izvedbo koncesijske pogodbe,
da sprejema vse obveznosti, določene s tem odlokom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe,
da ima ustrezno znanje in izkušnje z izvajanjem podobnih nalog,
da  poda izjavo, da je sposoben zagotavljati izvajanje koncesionirane gospodarske javne službe na kontinuiran in kakovosten način ob upoštevanju tega odloka, koncesijske pogodbe, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev,
da poda izjavo, da bo sklenil zavarovanje proti odgovornosti za škodo iz naslova splošne civilne odgovornosti, vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire, ki jo povzroči koncedentu z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci uporabnikom ali tretjim osebam in za škodo, ki bi lahko nastala na objektih, napravah in drugi infrastrukturi javne službe, ki jo pri opravljanju ali/in v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri koncesionarju zaposleni tretjim osebam, občini ali državi in za škodo, ki bi lahko nastala na objektih in napravah javne službe iz naslova drugih nevarnostnih virov,
da razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi, ki omogočajo izvedbo koncesijske pogodbe.

Podrobno vsebino posameznega pogoja ter vsebino zahtevanih dokazil določi koncedent v razpisni dokumentaciji.

(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.

X. JAVNI RAZPIS

Oblika in postopek javnega razpisa

26. člen

(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere v postopku sklenitve javno-naročniškega javno-zasebnega partnerstva po 27. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.

(2) Javni razpis se objavi na standardnem obrazcu na Portalu javnih naročil.

(3) Koncedent lahko v javnem razpisu objavi tudi druge podatke, ki niso zahtevani s standardnim obrazcem. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.

(4) Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.

(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.

(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.

(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo na Portalu javnih naročil.

Razpisni pogoji

27. člen

Koncedent v razpisni dokumentaciji določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 25. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda ...).

Merila za izbor koncesionarja

28. člen

Merilo za izbor koncesionarja je, ob izpolnjevanju vseh razpisnih zahtev in pogojev najnižja ponudbena cena.

 

 

XI. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

Uspešnost javnega razpisa

29. člen

(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela pravočasno vsaj ena popolna prijava.

(2) Prijava je popolna, če kandidat izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.

(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.

Izbira koncesionarja

30. člen

(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.

(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan z odločbo.

(3) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.

(4) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.

(5) Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.

(6) Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo oziroma s podpisom odločbe o imenovanju v komisijo.

(7) Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.

(8) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve in razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.

(9) Odločitev o izbiri koncesionarja po drugem odstavku 27. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu izda župan. Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov.

(10) Po pravnomočnosti odločitve o izbiri koncesionarja občinska uprava v imenu koncedenta koncesionarju podeli upravno odločbo.

(11) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 60 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

Sklenitev koncesijske pogodbe

31. člen

(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.

(2) Za vse dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz 24. člena tega odloka sklene ena koncesijska pogodba.

(3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.

(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.

(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.

Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo

32. člen

Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.

Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe

33. člen

(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas štirih let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).

(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem podpisa pogodbe obeh pogodbenih strank. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje 1 dan po sklenitvi koncesijske pogodbe.

(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.

(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.

Pristojni organ za izvajanje koncesije

34. člen

Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe.

XII. PRENOS KONCESIJE

Oblika akta o prenosu

35. člen

(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.

(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

Načini prenehanja koncesijskega razmerja

36. člen

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:

s prenehanjem koncesijske pogodbe,
s prenehanjem koncesionarja,
z odvzemom koncesije,
z odkupom koncesije.

Prenehanje koncesijske pogodbe

37. člen

Koncesijska pogodba preneha:

po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
z odstopom od koncesijske pogodbe,
s sporazumno razvezo.

Potek roka koncesije

38. člen

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

 

Razdrtje koncesijske pogodbe

39. člen

(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:

če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.

(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.

(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.

Odstop od koncesijske pogodbe

40. člen

(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:

če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
če druga stranka krši koncesijsko pogodbo pod pogoji in na način, kot je v njej določeno,
iz krivdnih razlogov (nestrokovno, neažurno, nevestno opravljanje koncesijske službe).

(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.

(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

Sporazumna razveza

41. člen

(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.

(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, ko ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. To storita pisno s podpisom posebne izjave.

Prenehanje koncesionarja

42. člen

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.

(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

Odvzem koncesije

43. člen

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:

če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.

(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.

(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(4) V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.

Odkup koncesije

44. člen

Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.

XIV. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE

Višja sila

45. člen

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.

(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.

(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

Spremenjene okoliščine

46. člen

(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.

(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

XV. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV

Uporaba prava

47. člen

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže

48. člen

(1) S koncesijsko pogodbo je treba določiti, da o sporih med koncedentom in koncesionarjem odloča stvarno pristojno sodišče.

(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).

XVI. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE

Organ nadzora

49. člen

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.

Prekrški koncesionarja

50. člen

(1) Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če:

pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude,
ne zagotovi kontinuiranega in kvalitetnega delovanja javne službe,
prenese na podizvajalce dejavnost v nasprotju s 15.  členom tega odloka,
krši pravice in obveznosti iz tega odloka,
ne ukrepa interventno, ko so za to izpolnjeni pogoji po 20. členu tega odloka,
ne uporablja veljavnih tarif,
ne vodi katastrov ali kontrolne knjige ali ju ne vodi na predpisan način,
ne predloži letnega programa ter poročila o njegovi izvedbi.

(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Prekrški nepooblaščenega opravljanja storitve z značajem dejavnosti javne službe

51. člen

(1) Z globo 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba občine, ki naroči ali dopusti izvajalcu, ki ni koncesionar po določilih tega odloka, nepooblaščeno opravljanje storitev z značajem dejavnosti javne službe na območju Mestne občine Novo mesto.

(2) Enako se kaznuje tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in ni izvajalec po določilih tega odloka in nepooblaščeno opravlja storitve z značajem dejavnosti javne službe.

(3) Tudi odgovorna oseba pravne osebe iz drugega odstavka tega člena se za prekršek kaznuje z globo 200 EUR.

XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Ureditev razmerij

52. člen

Do pričetka izvajanja javne službe s strani koncesionarja po tem odloku, izvajata omenjeno javno službo dosedanji izvajalec vzdrževanja občinskih javnih cest.

53. člen

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 87/99, 47/02 in 60/04).

Pričetek veljavnosti odloka

54. člen

(1) Ta odlok se objavi v Dolenjskem uradnem listu, ko ga sprejme Občinski svet Mestne občine Novo mesto.

(2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Dolenjskem uradnem listu.

Številka: 007-17/2015

Datum: 9. 7. 2015                                                                                 Župan

                                                                        Mestne občine Novo mesto

                                                                          Gregor Macedoni, l. r.

 

nazaj