vodilna slika

Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

900-12/2020–282 Pobuda, da občinska uprava preuči primere zapuščenih garaž v KS Majde Šilc in nekdanjega Hotela Kandija ter pripravi ustrezne ukrepe


Datum: 01. 10. 2020
Urad: Urad za razvoj in prostor
Svetniška skupina: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije
Svetnik: Mag. Adolf Zupan

Pobuda

Naše mesto se ureja in se lepša. Sedaj je ponovno priložnost narediti pravne in druge napore, da se sprejme ustrezen odlok oz. druge ukrepe, da bi iz tega mesta po postopkih, ki bodo določeni v tem odloku odstrani lesene zapuščene barake na območju KS Majde šilc, ki so leglo podgan itd. Drug je primer stavbe na Ljubljanski ulici t. j. nekdanji Hotel Kandija. Ni sprejemljivo, da se ne more nič narediti. Občina lahko na podlagi zakona sprejme ustrezen odlok. Pobuda, da občinska uprava navedene primere in predlog preuči in pripravi ustrezne ukrepe.

Odgovor

Pobudo podpiramo in se zavedamo problematike nevzdrževanih objektov tako v mestnem jedru kot na preostalem območju občine.

V primeru garaž ob večstanovanjskih stavbah v KS Majde Šilc gre za starejše objekte, ki so se skozi zgodovino različno razvrščali glede zahtevnost gradnje, zato terja ugotavljanje legalnosti gradnje oziroma ali imajo ti objekti ustrezno dovoljenje, temu primerno dovolj časa in znanja. V primeru, da so to enostavni objekti po Gradbenem zakonu, je za nadzor njihove legalnosti pristojna občinska inšpekcija, v primeru pa da gre za manj zahtevne objekte oziroma nezavzetne objekte pa Inšpektorat za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor. Po naših podatkih se inšpektorata s temi primeri že ukvarjata.

S sprejetjem novega Zakona o urejanju prostora je bil občinam dan instrument vplivanja na izgled naselij, saj lahko za ohranjanje in izboljšanje podobe naselja in krajine ob hkratnem upoštevanju zahtev s področja urejanja prostora, graditve, varstva okolja, varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave v določenih primerih zapove upoštevanje prostorskega načrta in ustrezno izvedbo posega v prostor tako, da odredi vzdrževanje. Vzdrževanje se lahko odredi, če so na objektih ali zemljiščih, vključno z zasaditvijo teh zemljišč in na drugih sestavinah zemljišč, takšne pomanjkljivosti, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov, lastnega učinkovanja ali učinkovanja tretjih kvarno vplivajo na podobo naselja in krajine ali ovirajo redno rabo okoliških javnih površin in so posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja teh nepremičnin, pa ne gre za nevarno gradnjo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Kvarni vpliv je kombinacija pomanjkljivega stanja nepremičnin in njihove lokacije ali namena.

Merila za ugotavljanje pomanjkljivega stanja nepremičnin so zlasti:

  • močno odpadanje zaključnih plasti fasade,
  • poškodovana streha ali napušč,
  • poškodbe na fasadi, njena močna onesnaženost in spremembe njene barve ter teksture, zamakanje fasade zaradi poškodb strehe ali napušča,
  • poškodbe žlebov in neustrezno odvajanje padavinske vode,
  • poškodbe strešne kritine,
  • poškodbe stavbnega pohištva (vrat, oken in drugega stavbnega pohištva),
  • neizvedena ozelenitev objekta,
  • zaraslo grmičevje, previsoka ali nevzdrževana drevesa in drugo rastje, ki vpliva na rabo sosednjih, zlasti javnih površin, in na podobo varovane kulturne krajine,
  • neurejena okolica objekta, zlasti neurejeni pomožni objekti, kopičenje odpadkov ter gradbenega in drugega materiala na dvoriščih,
  • neurejena opuščena oziroma neaktivna gradbena jama ali gradbišče in
  • poškodovana urbana oprema (npr. klopi, igrala, ureditve na cestnih postajališčih ipd.)

Merila za ugotavljanje lokacije ali namena nepremičnine:

  • lega ob javnih površinah, kot so glavne ulice, mestne vpadnice, trgi, parki in druge urbanistično pomembne lokacije v naseljih (stanovanjske soseske, trgovsko poslovna območja ipd);
  • lega v območju varstva kulturne dediščine;
  • lega v območju turističnih znamenitosti;
  • lega ob objektih pomembnejše družbene infrastrukture;
  • lega v območju kulturne krajine oziroma zavarovanih naravnih vrednot.

Občina odredi izvedbo vzdrževalnih del z odločbo, s katero lastnika ali upravljavca nepremičnine zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, določi katera so ta dela in katere so pomanjkljivosti, ki kvarno vplivajo na podobo naselja ali krajine.

Pred izdajo odločbe občina preveri, ali so izpolnjeni pogoji za njeno izdajo, in osebi iz prejšnjega odstavka svetuje, kako naj bi se ukrepi, kot naj bi bili odrejeni, izvajali in kakšne so možnosti sofinanciranja iz proračunskih in drugih sredstev, če takšnih del zavezanec ne bi mogel iz gospodarskih in drugih razlogov izvesti sam in o nameravani izdaji seznaniti lastnika nepremičnine. Občina in lastnik lahko skleneta pisni dogovor o izvedbi vzdrževanja, v katerem se lahko dogovorita tudi za finančno soudeležbo občine.

Vzdrževalna dela je mogoče odrediti, če je izpolnjeno vsaj eno merilo za ugotavljanje pomanjkljivega stanja nepremičnin in vsaj eno merilo za ugotavljanje lokacije ali namena nepremičnine.

Če zavezanec v roku, določenem z odločbo, ne izvede predpisanih vzdrževalnih del, se opravi upravna izvršba za nedenarno obveznost v skladu s predpisom o splošnem upravnem postopku.

Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da gre za kompleksen postopek, ki terja sodelovanje več udeležencev, tako na strani lastnika nepremičnine kot na strani občine. Pred začetkom izvajanja navedenih ukrepov je potrebno pretehtati in ugotoviti pozitivne (predvsem urejenost naselja oziroma krajine) in negativne posledice sprejema odloka (predvsem finančne) tako za lastnike kot tudi za občino (izvršbe, morebitno sofinanciranje ukrepov ipd.).

Aktivnosti v zvezi z odreditvijo vzdrževanja še ne izvajamo. Upoštevajoč navedeno, bomo k izvedbi ukrepov pristopili, ko bomo imeli na voljo več informacij, predvsem o tem, kakšne bodo njihove posledice. Ob tem vas želimo seznaniti, da je Mestna občina Novo mesto vključena v Mrežo občin za pripravo odloka o urejanju podobe naselij in krajine, ki je bila oblikovana na pobudo Skupnosti občin Slovenije ter sodeluje na organiziranih srečanjih in razpravah. V okviru dosedanjih razprav je bil sprejet predlog, da se pripravi krovni odlok za celotno Slovenijo, nato pa ga vsaka občina prilagodi posamezno glede na svoje potrebe. V okviru odloka o urejanju naselij in krajine pa bo po vsej verjetnosti vključeno tudi področje odreditve vzdrževanja objektov.

V zvezi s propadajočimi objekti, ki se nahajajo na pripadajočih zemljiščih k večstanovanjskim stavbam, pojasnjujemo, da imajo etažni lastniki pravico, da od lastnikov objektov zahtevajo vrnitev lastninske pravice na uzurpiranih zemljiščih in odstranitev objektov, če za njih nimajo ustreznih listin, ki bi dokazovale legalnost gradnje.

 

Pripravili:

 

Stanislava Bjelajac

vodja Oddelka za premoženjske zadeve

 

 

Mojca Tavčar

vodja Oddelka za prostor

 

 

dr. Iztok Kovačič

vodja Urada za prostor in razvoj

 

 

dr. Vida Čadonič Špelič

direktorica

Nazaj na seznam