Novomeški kulturni ustvarjalci so povedali
datum: 08. 02. 2021
K sodelovanju v kampanji Novo mesto kulture smo povabili ustvarjalce, ki so z udarnimi in zgovornimi zapisi prispevali h ključnemu sporočilu Mestne občine Novo mesto: kultura živi v srcih Novomeščanov. Tako Mestna občina Novo mesto ob 8. februarju vsem želi obilo kulturnih užitkov, župan Gregor Macedoni pa je ob tej priložnosti izpostavil misel: »Zaradi kulture smo Slovenci. Zaradi kulture smo ljudje.«
»Ponosni na vrhunsko prazgodovinsko ustvarjalnost naših prednikov občudujemo dosežke sodobnih kulturnih ustvarjalcev.«
Dr. Borut Križ (Dolenjski muzej Novo mesto)
»Umetnost je seme kulture in identitete naroda. Umetnost je ogledalo družbenega dogajanja. Umetnost je izumljanje nečesa novega in izvirnega. Prava umetnost pa je s tem preživeti na trgu.«
Nataša Mirtič (Društvo likovnih umetnikov Dolenjske)
"Kultura je umetnost sobivanja v iskanju Resnice, Dobrote in Lepote. Iz njenega objema s Svobodo se rojeva Umetnost kot preseganje človekove minljivosti."
Tomaž Koncilija (DMP)
»Ustvarjanje sinergij, iskanje ubranih svetov znotraj polj ljubiteljske kulture je ena najiskrenejših oblik umetnosti.«
Miro Saje (dirigent)
Fotografija: osebni arhiv
»Kultura ni zame prav nič izmuzljiv pojem. Razumem jo v vsej njeni izjemni latinski širini kot skrb, spoštovanje, predanost in ustvarjanje, kot vrhovno univerzalno vrednoto, ki je neodvisna od sleherne geografske, politične, nacionalne in socialne delitve.«
mag. Mitja Sadek (zgodovinar in latinist)
fotografija: Dolenjski list
»Umetnost je glasba. Ona predstavlja kontrapunktično sobivanje mnogih različnosti. Samo različnost lahko tvori harmonijo. Enakost je ne more.«
Aleš Makovac (akademski glasbenik, direktor Zavoda Novo mesto)
"Iz istih snovi sestojimo ljudje. Pa vendar nas spremljajo tako različne odlike; rokodelske, izumiteljske, učiteljske, negovalne in tiste, ki znajo človeški značaj in njegovo vpetost v svet, v odnose, opisovati z največjo vnemo. Posedovanje daru pripovedovalca, zapisovalca, literata, slikarja, glasbenika, igralca … pa ne moremo tako zlahka vzeti. Veliko odgovornost nosijo tisti, ki svojo poklicanost h kulturno-umetniškemu ustvarjanju resnično ponotranijo in navzven – na papir, na oder, na nosilec zvoka - zapisujejo stanje duha. Opozarjajo na krivice, tolažijo, sočustvujejo in razveseljujejo. Ganejo do srca in razširjajo obzorja, prepihajo misli in jih spet uredijo. So zapisi časa in kraja, v katerem obstajamo in bodo v bodoče še obstajali. Morda za zmeraj. Zato – naj živi kultura!"
Anja Pavlin (Tretji kanu)
Foto: Nada Žgank
"Dolenjska se, čeprav sem se odselila, nikoli ni izselila iz mene. Gre za neskončno verjetje, da izraža Novo mesto neverjeten potencial za to, da na različnih področjih umetnosti izraža svoj glas in predstavlja tudi v širši umetnostni krajini široko oprijemališče za to, da svoje potenciale izpostavi, poveže in prikaže ter na ta način doseže učinke sinergije. Kar daje mestu in svetu pečat, so vedno ljudje, ljudje z vizijami, idejami in upanji, da lahko vzpostavijo nove oblike kohezije, druženja, sodelovanja in empatije. Pogrešam predvsem večje povezovanje in delovanje, in če se navežem neposredno na slovenski kulturni praznik: »Naj žive vsi ljudje, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, bo žarek sonca pripeljan – da rojak bo ustvarjalen vsak – ne vrag, le ozki človek bo mejak.« Sem za premagovanje birokratskih ovir na vseh področjih, in tudi na tem – in če se navežem na citat, ki sem ga pred leti slišala od pomembne Novomeščanke, nekdanje Krkašice: »Če imam eno jabolko jaz in eno ti, imava, ko si ju izmenjava, ponovno obe po eno jabolko. Če pa si izmenjava svoji ideji, imava na koncu vsaka dve.« In naj bo to popotnica za najbolj poetično in hkrati najbolj zaspano mesto na svetu, da se predrami in si da duška s podpiranjem in investiranjem v najbolj plodovite generacije vseh Novomeščanov in Novomeščank, ki lahko mesto oživijo in mu (ponovno) vdahnejo dušo."
Andreja kopač (novinarka, publicistka in teoretičarka, dramaturginja)
"Umetnost kot taka že skozi zgodovino nikoli ni bila v privilegiranem položaju, kvečjemu so bili izbranci, ali kakšni dvorni umetniki tisti, ki so bili deležni večjega bogastva in vpliva. Če ponovim tisto floskulo, ki se rada ponavlja: umetnik mora trpeti za časa življenja, da bi lahko bolje ustvarjal, in potem dobil posmrtne zasluge. Če je temu tako, potem za umetnike v današnji situaciji ni nič novega, in bomo sčasoma imeli ogromno umetniških presežkov in na novo poimenovanih ulic. A je temu tako? Osebno dvomim. Menim, da na umetnost danes drugače gledamo in ji ne pripisujemo več takšnega pomena, razen seveda, ko se praznuje Dan državnosti, ali kakšen drug praznik in ko umetnike nujno potrebujemo, da ne bi na proslavi poslušali in gledali samo politične govore in da bi se naša država ali občina lahko pohvalili s kvaliteto naše umetnosti javno. In seveda takrat, ko je treba biti dobrodelen in pomagati s svojim duhom in spravljati ljudi v boljšo voljo. In tudi če to zveni, se opravičujem, dokaj kritično, ni daleč od resnice. Vem iz prve roke. Seveda ni treba biti oblečen v črno in s solzami v očeh, pognjene glave žalovati. Umetnost bo tukaj ostala, če to hočemo ali ne, v takšni ali drugačni obliki, če jo priznamo ali ne. Eno je zagotovo: ona lajša bolečine in daje krila našim mislim in idejam, vsakdanjemu dolgčasu in ponavljanju daje smisel, sodobnega človeka, ki je pod konstantnim pritiskom, vleče iz apatije, in če se ne zavedamo njene pomembnosti v današnjem »okuženem« času, potem ne vem, če si bomo v prihodnje lahko prislužili še drugo priložnost."
Tokac (Dan D)
nazaj