V nedeljo slovenski dan brez zavržene hrane

datum: 22. 04. 2022

S Slovenskim dnem brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, želimo javnost ozaveščati in spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter izobraževati o praktični uporabi neporabljenih prehrambnih izdelkov. Pobudi se lahko pridruži vsak, ki je predan zmanjševanju obremenitev našega planeta, ne glede na to, ali gre za posameznika, ustanovo, podjetje ali drugo organizacijo. Z učinkovitim ukrepanjem lahko postanemo zgled in navdih za ljudi po svetu.

Zavržena hrana je danes eden večjih globalnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Čeprav je ozaveščenost o problematiki zavržene hrane vse večja, še vedno med odpadki konča ogromna količina neporabljene, pretečene ali celo sveže hrane. Da bi opozorili na problematiko in zmanjšali količino zavržene hrane sta pobudnika projekta Lidl Slovenija in program Ekošola 24. april razglasila za Slovenski dan brez zavržene hrane. K soustvarjanju aktivnosti ob tem dnevu so se pridružili še partnerji Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Tam-Tam, projekt pa podpira tudi Ministrstvo za okolje in prostor s projektom LIFE IP CARE4CLIMATE.

S tem ko med odpadke vsakodnevno mečemo še užitna živila, svet ne trpi le finančnih in etičnih posledic, pač pa plačuje tudi visoko okoljsko ceno, saj zavržena hrana pomeni tudi neizmeren negativni vpliv na naše okolje. Zaradi hrane, ki je mogoče sploh ne užijemo, smo izsekali gozdove, v izumrtje poslali številne rastlinske in živalske vrste, preselili avtohtona prebivalstva in degradirali prst. Še več, zavržena hrana prispeva k povečevanju toplogrednih izpustov, saj z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom še intenzivneje vpliva na globalno segrevanje. Vpliv zavržene hrane na okolje sega še nekoliko dlje – skupaj s hrano namreč zavržemo tudi ogromne količine vode in energije. Na ravni Evropske Unije denimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, porabimo toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267-ih Bohinjskih jezerih.

Če bi bila zavržena hrana država, bi bila tretja največja onesnaževalka na svetu, zato je zavržena hrana eden večjih uničevalcev našega planeta! Z naslavljanjem te težave prispevamo k bolj učinkoviti rabi zemljišč in vodnih virov, upočasnjujemo podnebne spremembe ter si prizadevamo za blaginjo vseh ljudi. 

Gospodinjstva so odgovorna kar za polovico zavržene hrane

Težava zavržene hrane ne zadeva le proizvajalcev, trgovcev in gostincev, pač pa tukaj pomembno vlogo odigrajo gospodinjstva. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS je v letu 2020 v Sloveniji nastalo 143.570 ton odpadne hrane, vsak prebivalec Slovenije pa je pred dvema letoma zavrgel povprečno 68 kg hrane, kar je kilogram več kot leto poprej*. Naj še dodamo, da ta številka vsebuje le hrano, ki konča v zabojnikih za odpadke, ne pa tudi tiste, ki jo zlijemo v odtok ali kompostiramo. Zato ocena, da povprečen Slovenec zavrže kar tretjino hrane, ki jo kupi, ni daleč od resnice.