Norveška je zakladnica dobrih praks s področja krožnega gospodarstva
datum: 17. 03. 2023
Predstavniki petih slovenskih partnerjev projekta NovIKroG, ki ga s sredstvi v višini 799.980 evrov sofinancira Norveški finančni mehanizem, so marca 2023 opravili študijski obisk pri norveškem partnerju projekta, Univerzi Nord, ki ima sedež v norveškem mestu Bodø. Sogovorniki iz norveških znanstvenih in raziskovalnih institucij, javnega sektorja, nevladnih organizacij in gospodarstva so udeležencem iz Mestne občine Novo mesto, Razvojnega centra Novo mesto, Komunale Novo mesto, Fakultete za industrijski inženiring Novo mesto in Zavoda Knof predstavili številne dobre prakse in trende na področju krožnega gospodarstva.
Pri neodvisni raziskovalni in svetovalni organizaciji Salt, ki je specializirana za trajnostni razvoj obalnega območja in je v minulih letih organizirala več čistilnih akcij morja in obal, so poudarili, da se mora krožno gospodarstvo začeti pri izvoru - pri zmanjševanju odpadkov (»reduce«), saj eksponentnega kopičenja odpadkov ne morejo reševati prostovoljci. Kot primer dobre prakse krožnega gospodarstva so izpostavili podjetje Econyl, ki se ukvarja z izdelavo izdelkov iz najlona, predelanega iz rabljenih ribiških mrež. V Nordland Research Institute, ki se osredotoča na prehod v družbo z manj emisijami, pa so izpostavil nujnost institucionalizacije urbanega oziroma mestnega rudarjenja (»urban mining), to je procesa, pri katerem odpadke predelamo nazaj v mineralne surovine, ki jih lahko ponovno uporabimo. Kot je slikovito opisal predstavnik inštituta, se največje najdišče dragocenih snovi nahaja na newyorškem Manhattnu, kjer je največja koncentracija telefonov, baterij, polnilcev in ostalih e-odpadkov. Slednji imajo do 100-krat višjo koncentracijo plemenitih kovin kot naravna ruda, npr. razmerje količine elementarnega zlata v odpadnih mobilnih telefonih napram količini zlata v enaki masi zlate rude je 100 : 1.
Pogovor s partnerji Univerze Nord se je osredotočil na uvajanje Analize življenjskega cikla (LCA - Life Cycle Assessment) v vrednotenje izdelkov in storitev, ki jih kupujemo posamezniki in naročajo podjetja in javne institucije. LCA je metodologija, ki se uporablja za analizo vplivov na okolje izdelka v vseh fazah njegovega življenjskega cikla in je temeljnega pomena za odgovor na vprašanje: Katera strategija krožnega gospodarstva prinaša največ koristi z vidika okolja? V analizo so vključene vse vrste vplivov na okolje, kot so poraba virov, vode in energije, emisije CO2 in ostale emisije nevarnih snovi. V uporabi so že brezplačne aplikacije za izračun LCA, kot je openLCA, o uporabi LCA pa bo izobraževal tudi center za krožno javno naročanje, ki bo vzpostavljen v okviru projekta NovIKroG.
V okviru terenskih obiskov so partnerji projekta obiskali največji industrijski park na Norveškem Mo Industripark , ki je organiziran na način, da spodbuja krožnost med različnimi deležniki v parku, ter si ogledali proizvodnjo jeklarne Celsa Nordic, ki vse svoje jeklo proizvaja iz predelanih kovinskih odpadkov. Skupina CELSA Group je načela krožnega gospodarstva prevzela za filozofijo svojega dela in si za prioriteto zadala obnavljanje življenjskega cikla izdelkov. Jeklo je sicer eden najbolj recikliranih materialov na svetu in se lahko reciklira neprestano, ne da bi izgubilo svoje lastnosti. V CELSA Group na leto reciklirajo več kot 8 milijonov ton odpadnega železa, kar je več kot 1.000 polnih nogometnih igrišč, s čimer zmanjšujejo odlaganje odpadkov na odlagališčih in zagotavljajo visoko kakovost jeklenih izdelkov ob ohranjanju naravnih virov. V mestu Mo i Rana so si udeleženci študijskega obiska ogledali tudi poslovni inkubator Kunnskapsparken Helgeland, v katerem so predstavili načine, kako sodelujoča podjetja najučinkoviteje spodbujajo h krožnemu gospodarstvu.
Prava zakladnica dobrih praks s področja krožnega gospodarstva je bila občinska uprava občine Bodø, kjer so s predstavitvijo aktualnih projektov dokazali, da je krožno gospodarstvo možno uveljaviti na raznolikih področjih, od letalstva in energetike do gradnje cest in kmetijstva, zavest o pomenu trajnostnega načina življenja pa inovativno spodbujajo preko popularne igrice za otroke in prek dresov nogometašev lokalnega nogometnega kluba. Nedavno je njihov občinski svet sprejel strategijo javnega naročanja, v katerem poudarjajo celosten pristop k javnemu naročanju, ki ne sme obveljati za ozko specializirano področje, temveč je potrebno ozavestiti, da gre pri javnem naročanju za projekte celotne občine, ki imajo daljnosežen družben pomen. Predstavniki občine zato ves čas vodijo dialog s potencialnimi dobavitelji, da jim predstavijo potrebe občine in jim tako dajo priložnost, da ponudijo najboljše rešitve tako s cenovnega kot okolijskega in družbenega vidika, pri čemer se je že večkrat pokazalo, da najbolj trajnostna in krožna rešitev ni nujno dražja. S takšnim sodelovanjem javnega in zasebnega sektorja so vsi skupaj pospeševalniki sprememb, ki vplivajo tudi na druge ponudnike in družbo kot celoto.
