Županje in župani o zavrnjenih predlogih zakonodajnih sprememb in varnostnih izzivih

datum: 13. 10. 2023

Župani, med njimi tudi župan Gregor Macedoni, in županje ter predstavniki enajstih občin Jugovzhodne Slovenije in Posavja so se včeraj zbrali na novinarski konferenci v Kočevju, kjer so izrazili svoj odziv na nedavno zavrnjene predloge sprememb zakonodaje, ki se sistematično lotevajo dolgoletnih izzivov težavnih socialnih okolij s poudarkom na ureditvi razmer za otroke in izobraževanju. Hkrati so izrazili zaskrbljenost glede trenutnih varnostnih razmer v lokalnih skupnostih, ki so po oceni vseh izjemno slabe. Vse bolj glasna pa so tudi opozorila javnosti o neenakosti pred zakonom in nekaznovanju prekrškov.

Predlogi za spremembo zakonodaje o socialnovarstvenih prejemkih, o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, o urejanju trga dela in o voznikih, ki so jih župani in županje s podporo več kot 31.500 podpisov podpore vložili v Državni zbor, so bili s strani države nedavno zavrnjeni. Kljub temu so v lokalnih skupnostih odločeni, da bodo dosegli nujno izboljšanje razmer. Župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič in župan Gregor Macedoni sta v imenu vseh sodelujočih občin poudarila, da že ves čas jasno opozarjajo, da obstoječa zakonodaja oziroma ukrepi enostavno niso dovolj in ne delujejo. Občutek imamo, da nas je država pustila na cedilu – ne nas župane, temveč ljudi, so veliko razočaranje v lokalnih skupnostih opisali tudi ostali trije prisotni župani občin Brežice, Ribnica in Šentjerneja.

Ob zavrnitvi predlogov zakonodajnih sprememb pričakujejo, da bodo izpostavljeno problematiko naposled z vso resnostjo in prioritetno obravnavali tudi na strani države. Eden ključnih ciljev je ureditev razmer otrok iz težavnih socialnih okolij in uspešno vključevanje vseh otrok v osnovnošolsko izobraževanje, posledično pa naprej v izobraževalni sistem in življenje v lokalni skupnosti. Tu so pričakovanja županj in županov do države še posebej visoka in ponujajo vso pomoč, znanje in izkušnje lokalnega okolja. Na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je bil namreč ob obravnavi predloga zakona o dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih sprejet sklep, da odbor do konca leta 2023 pripravi zakonodajne spremembe, ki bodo ustrezno in učinkovito nalovile romsko problematiko, zlasti z vidika vključevanja Romov v družbo. Dodatno pa je bil sprejet tudi sklep o okrepitvi storitev centrov za socialno delo ter okrepi kader v občinah, kjer biva romska skupnost. Kakšni bodo nadaljnji koraki države oziroma pristojnih delovnih teles trenutno še ni znano, so pa v vseh enajstih občinah v polni pripravljenosti na sodelovanje, saj so prepričani, da so doslej podane informacije in predlogi zakonodajnih sprememb prava smer za nujen premik z mrtve točke. Želijo si tudi terenskih obiskov za seznanitev pristojnih z aktualnimi razmerami v vseh občinah.

O izzivih socialno problematičnih okolij in varnostni problematiki se sicer veliko razpravlja, a dejanskih sprememb na bolje v samih lokalnih skupnosti žal ni zaznati in jih brez konkretnih sistemskih sprememb tudi ne bo, še dodajajo predstavniki občin. Ob tem pa se napetosti v občinah med prebivalstvom stopnjujejo, kar je še dodatno zaskrbljujoče.

Spomnimo - predlogi zakonodajnih sprememb

Enajst županov in županj iz mestnih občin Krško in Novo mesto ter občin Brežice, Črnomelj, Kočevje, Metlika, Ribnica, Semič, Šentjernej, Škocjan in Trebnje je s ciljem ureditve razmer za otroke iz socialno težavnih okolij ter prekinitev večgeneracijske neizobraženosti in posledične brezposelnosti, predlagalo spremembe štirih zakonov. Pri Zakonu o socialno varstvenih prejemkih bi spremembe v primeru neobiskovanja osnovne šole pomenile nedenarno izplačilo socialne pomoči, enako bi veljalo v primeru zapadlih dolgov do javnih subjektov oziroma države ali občine. V Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se spremembe prav tako nanašajo na izplačilo otroškega dodatka »v naravi« v primeru neobiskovanja osnovne šole in njegovo znižanje za tretjino po zaključeni osnovni šoli v primeru nevključitve otroka v nadaljnje šolanje. Zakon o urejanju trga dela bi dopolnili s poenostavljenim izbrisom iz evidence brezposelnih po kršitvah obveznosti, podaljšanjem maksimalne vključenosti posameznika v javna dela iz dveh na štiri leta in napotitvijo brezposelne osebe na delo, v Zakonu o voznikih pa predlagajo uvedbo pogoja za opravljanje vozniškega izpita z devetletnim obiskovanjem osnovne šole in zaključenim sedmim razredom osnovnošolskega programa.