Prenovljeni Narodni dom ponovno odpira svoja vrata
datum: 23. 09. 2026
V Novem mestu po zahtevni in celoviti prenovi svoja vrata ponovno odpira Narodni dom, najstarejši v Sloveniji in eden najpomembnejših simbolov Novega mesta. Stavba, ki je bila zgrajena med letoma 1873 in 1885 s prispevki številnih meščanov in podpornikov narodnega prebujenja, je skozi desetletja predstavljala prostor družbenega in kulturnega dogajanja ter pomembno prispevala k ohranjanju slovenskega jezika in identitete. Oktobra bosta na voljo dneva odprtih vrat z vodenimi ogledi.
Prenova kulturnega spomenika državnega pomena je predstavljala zahteven strokovni in konservatorski izziv. Kot je poudaril dr. Tomaž Golob, predstavnik Zavoda za varstvo kulturne dediščine, so bili ob rekonstrukciji in dozidavi stavbe ohranjeni številni izvirni elementi, med njimi deli prvotnih ometov ter lesenega stavbnega pohištva. Posebna skrb je bila namenjena restavriranju fasadnega okrasja, obnovi glavnih vhodnih vrat in rekonstrukciji prvotne barvne podobe v ubito beli in peščeni barvi.
Narodni dom ima za Novo mesto in Slovenijo izjemen simbolni pomen. Nastal je kot izraz želje po ustvarjanju lastnega kulturnega in družbenega prostora v času narodnega prebujanja. Bil je prostor povezovanja ljudi in idej ter eno od ključnih središč oblikovanja slovenske samozavesti in identitete. V njegovih prostorih so delovale čitalnica in knjižnica, razvijalo se je gledališče, v njem so delovali protagonisti Novomeške pomladi, vrsto let pa je bil Narodni dom središče Sokolske organizacije, katere član je bil Leon Štukelj, kateremu bo posvečena tudi stalna razstava v prenovljenih prostorih narodnega doma.
V okviru prenove je bila prenovljena streha, urejena nova funkcionalna zasnova prostorov, omogočen dostop za gibalno ovirane, vzpostavljen pa je tudi trg pred stavbo, ki Narodni dom še tesneje povezuje z mestnim jedrom. »Prenova Narodnega doma je bila izjemno odgovorna in zahtevna naloga, saj smo iskali ravnovesje med ohranjanjem njegove zgodovinske identitete in ustvarjanjem funkcionalnega prostora za sodobne vsebine. Pri prenovi smo sledili načelu, da mora stavba ostati prilagodljiva in odprta različnim uporabnikom ter programom,« je na novinarski konferenci poudarila projektantka Petra Ostanek.
Prenovljen Narodni dom bo v upravljanje prevzel Zavod Novo mesto, njegov direktor Aleš Makovac pa je ob tem poudaril, da prenovljeni Narodni dom vidijo kot »pravo stičišče kulture, ustvarjalnosti in izobraževanja – kot prostor, ki bo mestu dal novo vsebino, hkrati pa ohranil nekaj njegovega posebnega značaja. Ob tej priložnosti vabim društva, producente in posameznike, da se obrnejo na nas za informacije in dogovore glede možnosti sodelovanja.«.
Prenovljen Narodni dom si bodo imeli kmalu priložnost ogledati tudi občanke in občani, saj bosta 16. in 17. oktobra potekala dneva odprtih vrat, kmalu za tem pa bodo v njem organizirani tudi prvi dogodki.
S tem se Narodni dom vrača skupnosti kot sodoben, odprt in večnamenski prostor, v katerem se bodo prepletali kultura, umetnost, podjetnost, znanje in sodobne tehnologije. Kot stičišče ustvarjalcev, društev, izobraževalnih ustanov in novih razvojnih pobud bo Narodni dom povezoval bogato dediščino preteklosti in izzive prihodnosti.
Na temelju vrednot, zaradi katerih je pred več kot 140 leti nastal, bo prenovljeni Narodni dom ponovno ponudil okolje za nova sodelovanja in projekte ter zaživel kot prostor, kjer se ohranja spomin na preteklost ter obenem soustvarja prihodnost skupnosti Novega mesta.
Vabljeni na ogled
Narodni dom si boste lahko ogledali na dnevih odprtih vrat z vodenim ogledom, ki bosta potekala v:
- petek, 16.10.2026 in
- soboto, 17.10.2026.
Zaradi omejenega števila mest je potrebna predhodna prijava na spletni strani Zavoda Novo mesto.
Vrednost celovite prenove najstarejšega Narodnega doma je znašala dobre 4 milijone evrov, Mestna občina Novo mesto pa je za projekt uspešno pridobila tudi sofinancerka sredstva v višini 2,85 milijona evrov, od tega 2.422.500 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter 427.500 evrov iz državnega proračuna Republike Slovenije. Preostali del investicije je zagotovil investitor iz lastnih sredstev.
