Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

900-18/2020–297 Pobuda za posredovanje podatkov Centru za socialno delo

Datum: 12. 11. 2020
Urad: Urad za družbene dejavnosti
Svetniška skupina: Lista Gregorja Macedonija
Svetnik: Dr. Janez Povh

Pobuda

Iz odgovora CSD na pobudo ga. Jasna Kos Plantan meseca maja 2020 sledi, da CSD ne zbira podatkov o (ne)obiskovanju pouka mladoletnih otrok, za katere je upravičenec do denarne socialne pomoči dolžan skrbeti, z namenom ukinitve odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči zaradi (ne)obiskovanja pouka, ker za to nima podlage. Hkrati CSD trdi, da pridobivajo te podatke izključno z namenom izvajanja socialno varstvenih storitev,

kot osnovo za informacije, katere družine imajo težave pri izvajanju starševske vloge, da potem poskrbijo za vključenost teh otrok v redno izobraževanje in da imajo  podlago za metode socialnega dela v okviru socialno varstvenih storitev.

Na podlagi odgovora CSD predlagam občinski upravi, da od CSD pridobi te podatke - torej podatke o (ne)obiskovanju pouka mladoletnih otrok, ki jih zbirajo z namenom izvajanja socialno varstvenih storitev za te družine, kjer se pojavlja ta težava. Če se spet pojavi kakršnakoli težava na strani CSD, potem naj CSD pripravi poročilo o vseh aktivnostih, ki so jih v zadnjih treh letih naredili na področju reševanja problema  ne obiskovanja osnovnih šol s strani otrok iz MONM. Ne obiskovanje osnovnih šol trenutno ni nujno socialni problem, bo pa čez 5 ali 10 let.

Predlog, če od CSD pridobi tudi podatke, koliko socialnih pomoči je CSD ukinil v zadnjih 3 letih, ločeno po krivdnih razlogih, ki so našteti v 28. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih.

Predlog, da župan ali OU posreduje občinskemu svetu krajše poročilo o dogajanju na vladni Delovni skupini za obravnavo romske problematike.

Odgovor

Prvi del odgovora, torej podatke o (ne)obiskovanju pouka mladoletnih otrok, ki jih centri za socialno delo zbirajo z namenom izvajanja socialno varstvenih storitev za te družine, kjer se pojavlja ta težava, smo pridobili s strani CSD, Enote Novo mesto in je priloga tega odgovora.

Drugi del odgovora, da se posreduje občinskemu svetu krajše poročilo o dogajanju na vladni Delovni skupini za obravnavo romske problematike, pa podajamo v nadaljevanju:

Delovno skupino za obravnavanje romske problematike vodi državni sekretar dr. Anton Olaj, člani delovne skupine pa so predstavniki pristojnih ministrstev, predstavniki Sveta romske skupnosti Slovenije in predstavniki občin Črnomelj, Ribnica, Kočevje in Mestne občine Novo mesto, katere član je tudi župan Gregor Macedoni. Na zadnji seji, ki je potekala v sredo, 9. 12. 2020, preko avdio video povezave, so bili sprejeti

sistemski predlogi v zvezi s spodbujanjem staršev in otrok k rednemu obiskovanju osnovne šole. S strani župana MONM Gregorja Macedonija je bila dana pobuda, da se postopke glede javljanja odsotnosti in obravnave tega pospešijo, zato predlaga, da se ravnatelje osnovnih šol pozove k takojšnji odzivnosti. Enako velja za Inšpektorat za šolstvo in centre za socialno delo. Podan je bil predlog, da se otroški dodatek in denarna socialna pomoč v primeru, ko je zaradi neobiskovanja pouka uveden prekrškovni postopek, določi izplačilo socialnih transferjev v naravi, in sicer v trajanju šestih mesecev. Člani delovne skupine so podali ugotovitev, da imajo Romski otroci na osnovnošolski ravni že v okviru pozitivne diskriminacije določene ukrepe, ki naj bi prispevale k boljšemu položaju, pa se stvari kljub temu ne izboljšujejo. Podana je bila pobuda, da Zavod za šolstvo pripravi analizo, kaj je potrebno v našem zakonodajnem sistemu in pri normativih spremeniti, da bi pri romskih otrocih dosegli boljše znanje slovenskega jezika. S sprejetjem Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o organiziranju, delovanju in financiranju oddelkov vrtcev, ki izvajajo krajše programe in so financirani iz državnega proračuna, je sedaj omogočeno otrokom obiskovanje krajših programov, in sicer za tiste, ki ne obiskujejo predšolske vzgoje.

Z namenom bolj celovitega in učinkovitega naslavljanja romske problematike na različnih področjih družbenega življenja je Delovna skupina za obravnavo romske problematike na svoji 1. seji dne 26. 8. 2020 sprejela sklep, da se oblikujejo štiri ožje strokovne podskupine, katerih naloga je, da vsaka na svojem delovnem področju oblikujejo predloge sistemskih rešitev za naslavljanje identificiranih težav. Ožje strokovne podskupine vodijo državni sekretarji pristojnih ministrstev, ki so člani Delovne skupine za obravnavo romske problematike. Ožje strokovne podskupine so:

1. Delovna podskupina, ki naslavlja problematiko zaposlovanja in socialnih transferjev

Delovno podskupino vodi Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pri delu delovne podskupine sodeluje tudi dr. Jana Bolta Saje, predstavnica Mestne občine Novo mesto.

Na Delovni podskupini, ki naslavlja problematiko zaposlovanja in socialnih transferjev, so predstavniki občin, CSD in Urada za narodnost predstavili konkretne ukrepe, ki jih predlagajo na podlagi izkušenj iz prakse in se nanašajo na problematiko zaposlovanja in socialnih transferjev, in sicer:

• dodelitev dodatnih strokovnih delavcev CSD-jem, ki se srečujejo z romsko problematiko,
• sistemizacija delovnega mesta strokovnega sodelavca, ki bo pomagal pri direktnem delu z Romi,
• zagotovitev varnosti pri neposrednem delu z Romi,
• uvedba socialne kartice,
• preverjanje, ali so osebe s statusom aktivnega iskalca zaposlitve res aktivne pri iskanju službe,
• analiza dolgotrajno brezposelnih z navedbo razlogov dolgotrajno brezposelnih,
• možnost podaljšanja obdobja sofinanciranja javnih del za Rome v primeru, ko bi se ti v tem času vključili v opravljanje NPK in druge oblike izobraževanja,
• možnost plačevanja stroškov urejanja osnovnih bivanjskih razmer iz izredne denarne pomoči.

2. Delovna podskupina, ki naslavlja problematiko na področju vzgoje in izobraževanja

Delovno podskupino vodi Damir Orehovec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, pri delu delovne podskupine sodeluje Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto.

Delovna podskupina, ki naslavlja problematiko na področju vzgoje in izobraževanja se osredotoča na konkretno problematiko, povezano z problemom nizke izobraženosti in ne-obiskovanja šole. Programi, namenjeni vzgoji in izobraževanju niso uspešni. Potrebno jih je spremeniti, prilagoditi za dosego pozitivnih rezultatov, in sicer z rednim obiskovanjem šole kot predpogojem za prejemanje otroških dodatkov v individualnih dogovorih z družinami o namenski rabi socialnih transferjev in prejemanje le teh pogojevati z obiskovanjem programov za aktivno starševstvo ter rednimi obiski v šoli za spremljanje otrokovega napredka. Vse to pa ne bo mogoče doseči brez kadrovske okrepitve vse služb, ki izvajajo programe za Rome in sistemiziranih delovnih mest romskih pomočnikov. Na delovni skupini je bila podana pobuda po spremembi sedaj veljavne zakonodaje s področja predšolske vzgoje, in sicer, da bi bil obvezen obisk vrtca vsaj 2 leti pred vstopom v osnovno šolo.

3. Delovna podskupina, ki naslavlja problematiko učinkovitosti kaznovalne politike

Delovno podskupino vodi Matic Zupan, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje. Vsebinska izhodišča za delo podskupine se nanašajo na:

• Neučinkovitost kaznovalnega pregona.
• Neučinkovitost kaznovalnega sistema (postopki so predolgi, ponovno naj se uvede uklonilni zapor, storilci so vedno bolj predrzni, .obsodbe ne bi smele biti s pogojno kaznijo; nujna vzpostavitev centralne evidence prekrškovnih organov,…).
• Fiktivne prijave stalnega prebivališča, ni predalčnikov, hišnih številk.
• Nekateri prejemniki sociale izkazujejo večje premoženje. Vprašljiv je izvor premoženja.
• Možnost CSD-ja za večkratno preverjane premoženjskega stanja (prepisi vozil pred podpisom odločbe za denarno socialno pomoč) – skrivanje dejanskega premoženjskega stanja prejemnikov denarne socialne pomoči;
• Poenotenje evidenc – z vidika nadzora premoženja (pomembno vlogo pri tem ima FURS).
• Intenziviranje regijskih inšpekcijskih svetov in varnostnih sosvetov.

4. Delovna podskupina, ki naslavlja problematiko urejanja prostora, zlorabe predpisov s področja varovanja okolja in lastnine ter financiranje občin

Delovno podskupino vodi Robert Rožac, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, pri delu podskupine sodeluje Izidor Jerala, predstavnik Mestne občine Novo mesto.

Delovna podskupina, ki naslavlja problematiko urejanja prostora, zlorabe predpisov s področja varovanja okolja in lastnine ter financiranje občin obravnava problematiko prostorskega urejanja romskih naselij, ravnanja z nedovoljenimi gradnjami, fiktivnimi prijavami prebivališč, neurejenimi stvarnopravnimi razmerji in uzurpacijami zemljišč v javni ali zasebni lasti. Obravnava tudi konkretne probleme divjih odlagališč, kurjenja nevarnih odpadkov, nizke cepljenosti psov v romskih naseljih, administrativne ovire pri vzpostavljanju tehničnih sredstev za nadzor. V dosedanjem delu je podskupina je bil podprt predlog MJU za dopolnitve Zakona o financiranju občin tako, da bi občine s tradicionalno naseljenim romskim prebivalstvom, ki imajo v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi romskega svetnika, letno prejemale dodatnih 3,5 % primerne porabe občine kot korektiv primerne porabe zaradi priznanih višjih stroškov. Predstavnik MONM je predstavil predlog spremembe prostorske in gradbene zakonodaje s katerim bi stvarnopravna razmerja v romskih naseljih urejali tudi z najemnimi pogodbami in prilagodili pravila glede komunalnega urejanja. Podan je bil tudi predlog za vzpostavitev koordinacije med večini inšpekcijskimi službami in učinkovitejši inšpekcijski nadzor, sploh v primerih ko prihaja do uzurpacije zemljišč v javni lasti ali lasti tretjih oseb. MKGP bo proučil problematiko necepljenih psov in predlagal ustrezne sistemske ukrepe. Delovna skupina obravnava tudi predhodno oblikovane predloge organizacijskih, finančnih in zakonodajnih podpornih ukrepov, ki se osredotočajo na vzpostavitev Pregleda stanja prostorske problematike po posameznih romskih naseljih v Sloveniji, določitev minimalnega stanovanjskega standarda in prilagoditev stanovanjske politike za ranljive skupine prebivalstva, vzpostavitev stalnih koordinacijskih delovnih teles z namenom večje učinkovitosti in uspešnosti pri urejanju prostorske problematike romskih naselij in izboljšanju bivalnih razmer Romov.

Pripravila:

po pooblastilu župana, št. 100-38/2009-146 (409) z dne 31.8.2020

                           mag. Mateja Jerič

            vodja Urada za družbene dejavnosti                                                                   

Izidor Jerala,

podsekretar za prostorsko načrtovanje                                                                     

                                                                                                        dr. Vida Čadonič Špelič

                                                                                                                direktorica

____________________________________________________________________________________________________

REPUBLIKA SLOVENIJA

CENTER ZA SOCIALNO DELO DOLENJSKA IN BELA KRAJINA       

Resslova 7b, 8000 Novo mesto

  T: 07 3932 640

                                                                                                                                                                  F: 07 3932 671

                                                                                                                                                                  E: gp-csd.dolbk@gov.si

Številka:

Datum: 24.11.2020

MESTNA OBČINA NOVO MESTO

Seidlova cesta 1

8000 NOVO MESTO

ZADEVA: Odgovor na vprašanje svetnika dr. Janeza Povha

Spoštovani,

CSD Dolenjska in Bela krajina je prejel vaše vprašanje glede (ne)obiskovanja pouka mladoletnih otrok v MONM.

V skladu z navedenim pojasnjujemo, da podatke o (ne)obiskovanju pouka sicer pridobivamo od šol, vendar pa nimamo urejene zbirke (podatki so v vsakem posameznem spisu) in bi predstavljalo nesorazmeren napor, če bi želeli vse te podatke odbrati iz spisov in jih posredovati drugim organom. Poleg tega ne gre za podatek iz našega delovnega področja.

Pojasnjujemo tudi, da ne vodimo statistik o ukinjenih denarnih socialnih pomočeh, ločeno po krivdnih razlogih, ki so našteti v 28. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih.

V zvezi z vašim zaprosilom za poročilo o aktivnostih, ki jih izvajamo na CSD Dolenjska in Bela krajina, Enota Novo mesto, v zvezi z reševanjem problema (ne)obiskovanja pouka v osnovnih šolah, vam posredujemporočilo strokovne delavke Andreje Kremesec Kostelec:

Na območju MONM, ki ga po svoji krajevni pristojnosti pokriva Center za socialno delo Dolenjska in Bela krajina, Enota Novo mesto, živi po naših ocenah nekaj preko 1100 Romov, od tega okoli 440 otrok v starosti  do 15. leta ter še nekje 70 mladoletnih otrok do 18. leta.

Glede na nizko izobrazbeno raven romskih otrok zaradi nedokončane osnovne šole, ta naj bi bila izjemno velika, je tudi njihova nezaposljivost otežena, zaradi česar so v bistvu brezposelni in dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoči.

Romski otroci imajo praviloma malo izkušenj s svetom večinskega prebivalstva, preden vstopijo v vrtec ali šolo. Zato tukajšnji CSD sodeluje z vrtcem, ki se nahaja v romskem naselju Brezje na način, da skupaj nekajkrat na leto obiščemo družine s predšolskimi otroci in jih spodbujamo k vpisu otrok v vrtec ter pomenu rednega obiskovanja vrtca za lažji prehod in vključevanje otrok v prvi razred OŠ. Glavni namen skupnih obiskov je poudarjanje pridobivanja socialnega stika za otroka zunaj romskega okolja.

V okviru aktivnega reševanja socialne problematike ima tukajšnji center za socialno delo z večino romskih družin podpisan Dogovor o aktivnem reševanju socialne problematike, kjer so med drugimi obveznostmi starši zavezani tudi k temu, da svoje šoloobvezne otroke redno pošiljajo v osnovno šolo, in sicer do končane osnovnošolske obveznosti. V okviru dogovora, ki ga imamo z osnovnimi šolami, nam te sporočajo neopravičeno izostajanje otrok od pouka, katerih družine so prejemnice denarne socialne pomoči, pa tudi enkrat mesečno se sestajamo na timih v OŠ, kjer si izmenjujemo informacije in sodelujemo glede največje koristi otroka. Z OŠ sodelujemo tudi na način, da skupaj obiskujemo družine v naseljih.  Z družinami pričnemo bolj poglobljeno delati po tem, ko smo s strani šol obveščeni o večjem številu neopravičenih odsotnosti otroka od pouka. Družine nato obiščemo na domu in starše skupaj z otroci seznanimo z vsebino dopisa osnovne šole. S starši tudi ob opravljanju nalog terenskega dela vsakokrat spregovorimo o pomenu izobraževanja za zdrav psihosocialni razvoj otroka in njegovo vključenost v aktivno družbeno dogajanje. Obenem pa starša ozaveščamo o prepoznavanju pomena obiskovanja pouka in pridobivanja vrednote znanja pri otrocih. Obrazložimo jim, da morata v primeru zdravstvenih razlogov z otrokom k zdravniku, v šolo pa nato dostaviti zdravniško opravičilo o odsotnosti. Starši največkrat zagotovijo, da bodo v prihodnje njihovi otroci bolj redno obiskovali pouk. Seznanimo jih tudi, da bomo v prihodnje razmišljali o ukinitvi denarne socialne pomoči enemu izmed staršev ali pa izplačilu te v funkcionalni obliki. Staršem jasno predstavimo njune naloge in obveznosti v vlogi staršev, prav tako jim povemo, da spremljamo izpolnjevanje teh nalog s tem, ko se v OŠ pozanimamo glede obiskovanja pouka otrok in prejmemo povratne informacije. Otroci so zaradi prevelikega števila neopravičenih ur med drugim tudi neocenjeni. Zaradi neizpolnjevanja starševskih obveznosti glede pošiljanja otrok v osnovno šolo, kot tudi zaradi neizpolnjevanja Dogovora o aktivnem reševanju socialne problematike, ukinemo denarno socialno pomoč enemu izmed staršev. Ko otroci ponovno obiskujejo pouk brez neopravičenih izostankov, staršem ponovno priznamo denarno socialno pomoč, če pa temu ni tako, se odločamo o prejemanju otroškega dodatka v funkcionalni obliki ali ukinitvi denarno socialne pomoči še drugemu izmed staršev. Glede na ne dosežene učinke o večji vključitvi otrok k pouku nas OŠ z obsežnimi dopisi obveščajo in nas seznanjajo z vsemi ukrepi, ki so se jih poslužili, vendar brez vidnejših rezultatov. Največkrat se OŠ posluži podaje prijave na Inšpektorat RS za šolstvo in šport zoper starše otrok, kateri neopravičeno izostajajo od pouka in kljub vsem izvedenim aktivnostim OŠ in CSD ne poskrbijo oz. kršijo pravico otroka, da se izobražuje. Zatem CSD s strani Inšpektorata prejme zaprosilo za poročilo o obravnavi družine otrok, kateri neopravičeno manjkajo od pouka, povratne informacije o načinu in kazni za starše pa žal ne prejmemo. Se pa po veljavni zakonodaji za isti prekršek starše ne more dvakrat kaznovati (npr. kazen staršem s strani Inšpektorata in prijava staršev na PP s strani CSD).  Kot opisano se z družinami vseskozi dela, ob tem pa žal ugotavljamo, da prihaja do pogostega izostajanja otrok od pouka ravno zaradi pomanjkanja spodbud s strani staršev, premajhne stabilnosti in kontinuitete, umanjkanja starševske avtoritete, kar privede otroka do intelektualne zanemarjenosti (revščina, selitve, zanemarjanje, nasilje …) in ima za posledico visok osip na vseh stopnjah izobraževanja. Potrebno je poudariti, da se z družinami vseskozi dela v smeri prepoznavanja pomena obiskovanja pouka in pridobivanja vrednote znanja pri otrocih.  Za dosego cilja rednega obiskovanja pouka pri nekaterih romskih družinah pa je potrebnega veliko vztrajanja in sodelovanja med različnimi institucijami. Vse zgoraj opisane aktivnosti se trudimo izvajati v največjo korist otrok, ugotavljamo pa, da bi za še bolj učinkovitejše delo potrebovali več strokovnih delavcev na terenu.

Družine se preživljajo z denarno socialno pomočjo in otroškimi dodatki, saj sta oba starša brezposelna in običajno prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje. Družine živijo v slabših bivanjskih razmerah vromskih naseljih.

V primerih, ko ne dosežemo soglasje z uporabniki o aktivnem reševanju socialne problematike, nam mandat za ukrepanje daje le stopnja ogroženosti otrok. Naj poudarimo, da namen podpisovanja Dogovorov o aktivnem reševanju socialne problematike ni le pre-nakazilo denarja ali kaznovanje, temveč spodbujanje k učenju in sprejemanju novih družbeno odgovornih vedenj pri postavljanju življenjskih prioritet. Vsi ukrepi se prenehajo izvajati, ko otroci ponovno redno obiskujejo pouk. Poleg tega, da redno sodelujemo z osnovnimi šolami, sodelujemo tudi z ostalimi institucijami in društvi, eno izmed teh je Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, ki v dveh romskih naseljih vodi Dnevni center za romske otroke.

Dotaknili bi se še osnovnošolskega izobraževanja za odrasle, saj po tem, ko mladostniki izpolnijo svojo osnovnošolsko obveznost in se praviloma prijavijo v evidenco brezposelnih oseb na ZRSZ, tiste, ki niso končali osnovno šolo, ZRSZ skupaj z nami napoti v Osnovno šolo za odrasle, na Razvojno izobraževalni center Novo mesto. V obiskovanje osnovne šole za odrasle se aktivno vključujemo, in sicer s spremljanjem obiskovanja le-te in posledično tudi z ukinjanjem denarne socialne pomoči zaradi ne obiskovanja pouka na podlagi zgoraj omenjenega dogovora. Ob tem je potrebno omeniti, da ob odvzemu denarno socialne pomoči vse prepogosto prihaja do hujših verbalnih konfliktov in besednih groženj tako strokovnim delavcem centra za socialno delo, kot tudi strokovnim delavkam na OŠ in zaposlenim na RIC-u in neposredno učiteljicam, ki izvajajo izobraževanje. Vsi, ki smo izpostavljeni na takšen način, se moramo posebej angažirati, da posamezne pripadnike romske skupnosti pomirimo in jim obrazložimo, zakaj je do odvzema denarno socialne pomoči prišlo ter kaj lahko storijo vnaprej, ob tem pa smo podvrženi stresu. Sam postopek je dokaj podoben postopku ravnanja s šoloobveznimi otroki, tudi tukaj namreč tesno sodelujemo z RIC-om, kjer je vloženo nemalo truda in aktivnosti. Vseskozi se namreč soočamo z najrazličnejšimi specifikami, ki so lastne romski populaciji: težave pri vključevanju zaradi starševske nemoči, minimalna motivacija, nezainteresiranost za delo, nezaželene oblike obnašanja, slabo predznanje, slabše razumevanje slovenskega jezika, medsebojni spori in grožnje, malo pozitivnih vzorcev znotraj skupnosti, vendar jih kljub vsemu skušamo motivirati za nadaljnje obiskovanje, saj je le izobrazba in kasnejša zaposlitev most do lažjega sobivanja z večinskim prebivalstvom.

Lepo pozdravljeni,

                                                                                                                                                             mag. Irena Kralj

                                                                                                                                                             direktorica

Poslati:

-naslovniku, elektronsko