Poraba »romskih« sredstev je namenska in transparentna, ne morejo pa nadomestiti nedelujočih državnih sistemov

datum: 04. 11. 2025

Na novomeški občini zavračamo več neresničnih in zavajajočih navedb, ki jih je komentatorka in novinarka Vanja Kovač podala v oddaji Utrip, predvajani 1. novembra 2025 na TV SLO 1. V oddaji, ki se je vsebinsko nanašala na torkovo izredno sejo občinskega sveta v Novem mestu in romsko problematiko, je komentatorka nanizala številna neresnična in nepreverjena dejstva o poteku izredne seje ter o porabi denarnih sredstev, namenjenih obveznostim občin z evidentiranimi romskimi naselji. S pavšalnimi trditvami, temelječimi na lastnih subjektivnih prepričanjih in predsodkih, ne pa tudi na realnih dejstvih in podatkih, je izkazala predvsem nepoznavanje razsežnosti pereče problematike in diskreditirala predstavnike lokalne skupnosti JV Slovenije in Posavja ter Mestno občino Novo mesto. Oddaja ni bila izvedena v skladu z novinarskimi standardi, saj je zaradi nepreverjene vsebine prispevala k širjenju nestrpnosti do dela lokalnih skupnosti in županov, kar novomeška občina ostro obsoja in podaja nasprotna pojasnila.

Neresnične navedbe o poteku izredne seje in nastopih županov JV regije

Komentatorka je navedla, da so »župani JV regije na izredni seji tragedijo izrabljali za poglabljanje razkola med romsko in neromsko populacijo« ter da »romskih svetnikov ni bilo, ker jih niso povabili«.

Obe navedbi sta neresnični. Na seji so bili prisotni predstavniki 24 občin, od tega 20 županov, z nagovori pa je sodelovalo devet županov, ki so večinsko izpostavili predvsem vprašanje varnosti in odgovornosti države pri zagotavljanju osnovnih pogojev za življenje in integracijo. V razpravah so večkrat poudarili, da je treba nasloviti sistemske vzroke za socialno izključenost, kot so neizvajanje obveznega šolanja, neustrezne kaznovalne politike in neučinkovito delo pristojnih institucij ter še posebej izpostavili, da kriminal nima narodnostnega predznaka. Kot ključno so poudarili predvsem neustrezno kaznovalno politiko, ki ne učinkuje odvračilno, temveč z opuščanjem izvršbe nad socialnimi transferji in ob odsotnosti drugih kazni sporoča, da pošiljanje otrok v šolo ni obvezno, da upoštevanje cestno-prometnih predpisov ni smiselno ter da se lahko na javnih površinah strelja brez kazni.

Navedbe novinarke so ob vsakršni analizi besedišča in navedb županov torej neresnične in so bile verjetno namenjene diskreditaciji predstavnikov lokalnih skupnosti, ki so enotno in že velikokrat v zadnjih desetih, še posebej glasno pa v zadnjih treh letih, opozarjali na odsotnost ukrepov na državni ravni. Župani nikakor niso negativno posploševali Romov. Novomeški župan je povezavo z romsko skupnostjo v nagovoru npr. omenil v naslednjih kontekstih: »državno sistematično zapostavljanje še naprej peha romske otroke v neizobrazbo«, »prebivalci JV Slovenije nismo nestrpni do Romov«, »izgubljamo celotne generacije romskih otrok«. Prav tako je neresnična navedba, da romskih svetnikov občina ni povabila na izredno sejo Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto. Kot vsi ostali svetniki, je bil povabljen tudi romski svetnik Duško Smajek, ki pa je svojo odsotnost opravičil zaradi zdravstvenih razlogov (iz enakih razlogov se je opravičil tudi v soboto za srečanje s predsednico države), je pa naknadno za medije podal izjavo, v kateri je podprl ukrepe,  predlagane s strani predstavnikov vlade. Svetniki iz drugih občin - tako romski kot vsi ostali - na izredno sejo občinskega sveta novomeške občine niso bili vabljeni. Tako je navedba komentatorke obenem neresnična in vsebinsko zavajajoča, ker izraža, da je občina med vabljenimi delala razlike, kar pa ne drži.
 

Zavajajoče navedbe o denarnih sredstvih

Komentatorka je dejala, da so »župani slovenskih občin v preteklih letih iz Urada za narodnostne manjšine dobili lepe denarce za integracijo romskih skupnosti v naše okolje. Občina Novo mesto samo letos skoraj milijon evrov. Očitno pa je precej denarja poniknilo neznano kam, saj številne romske družine še vedno hodijo po vodo na pokopališča, bencinske črpalke, k izvirom ali onesnažene potoke. Mnogi živijo v barakah ali odsluženih prikolicah.«

Tovrstne trditve so neresnične in žaljive. Prejemniki sredstev so občine – ne župani osebno.
Vsa poraba sredstev je javna, transparentna, dokumentirana in nadzorovana, tako kot poraba katerihkoli proračunskih sredstev. Poročila o namenski porabi so objavljena na spletni strani Mestne občine Novo mesto in dostopna vsakomur, o porabi vsako leto poročamo tako Uradu za narodnosti kot občinskemu Odboru za spremljanje položaja romske skupnosti, v katerega so vključeni trije vidni predstavniki iz treh različnih največjih novomeških romskih naselij. Prav tako proračun in porabo sredstev obravnavajo vsa delovna telesa občinskega sveta, med katera spada tudi omenjeni odbor, sprejema pa občinski svet. Če bi novinarka informacije preverila pri občini ali Uradu za narodnosti, bi se lahko izognila širjenju napačnih interpretacij in spodbujanju nezaupanja do dela lokalnih skupnosti. Mnenje, zakaj je komentatorka želela prikazati kot prejemnike župane in v nadaljevanju navesti, da je denar poniknil neznano kam, naj si ob teh resničnih dejstvih ustvari vsak gledalec sam.

V zadnjih 12-ih letih smo v reševanje romske problematike namenili okoli 10 milijonov evrov lastnih sredstev, medtem ko je država preko Urada za narodnosti v skladu z določili Zakona o financiranju občin v tem času (z vključenimi letošnjimi sredstvi) prispevala okoli 3 milijone evrov.

Sredstva so bila uporabljena predvsem za:

• zagotavljanje prostorskih pogojev in finančne podpore za izvajanje programov za otroke, mladostnike in družine v naseljih,
• povečevanje zaposljivosti z izvajanjem poklicnega izobraževanja in usposabljanja pripadnikov romske skupnosti,
• zaposlovanje romskih koordinatorjev in mediatorjev v osnovnih šolah,
• prevoze romskih otrok v šolo,
• zagotavljanje vsakodnevne prisotnosti občinskih strokovnih služb v naseljih in celovito podporo reševanju položaja romske skupnosti,
• vzdrževalne ukrepe v romskih naseljih.

Večina teh prizadevanj se je, ob ignoriranju in zavračanju pobud s strani države ter neizvajanju ukrepov na področjih, ki so v državni pristojnosti, izkazala za premalo učinkovite oz. z zdesetkanim učinkom. Še vedno osnovno šolo konča zgolj okoli 5 % romskih otrok v JV Sloveniji in Posavju, več kot 95 % delovno aktivnih Romov v teh dveh regijah pa je nezaposlenih. Učinki teh vlaganj bi bili nedvomno bistveno večji, če bi bila prizadevanja občin vključena v usklajen, medresorski in sistemski pristop države, ki je nujno potreben – na področjih izobraževanja, socialne politike, zaposlovanja, varnosti in kazenske politike. Občina lahko opravi svoj del naloge, ne more pa prevzeti vloge države oz. nadomestiti njenega ignoriranja in neaktivnosti.

Kar zadeva dostop do pitne vode, imajo vsa romska naselja v novomeški občini že nekaj let možnost priključitve na javni vodovod in so prostorsko urejena, zato trditev, da »še vedno hodijo po vodo na pokopališča, bencinske črpalke, k izvirom ali onesnažene potoke«, ni skladna z dejstvi in je bila prav tako predstavljena novinarsko nepreverjeno in s ciljem spreminjati objektivna dejstva. Prav tako jim je bila omogočena pravna in finančna podpora pri ureditvi lastništva zemljišč in legalizaciji bivalnih objektov.
 

Napačne navedbe o porabi sredstev za cesto Mirna Peč – Novo mesto

V oddaji je bilo navedeno, da se v romska naselja ni vložilo skoraj nič, namesto tega pa  »… se je obnovila cesta Mirna Peč – Novo mesto, ker so bili silni pritiski s strani okoliških prebivalcev; urejala so se za ta denar tudi neromska naselja. Iz tega sodeč vprašam ali bo g. Macedoni prevzel odgovornost?« (citat Zvonko Golobič)

Tudi ta navedba ne drži. Gre za regionalno cesto v državni pristojnosti, katere prenovo je izvedla Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, ne občina. Projekt ni bil financiran iz sredstev, namenjenih obveznostim občin z evidentiranimi romskimi naselji. Z izvedenimi ukrepi (urejene površine za pešce in kolesarje, zmanjšanje nevarnih in »črnih priključkov«) se je povečala prometna varnost vseh uporabnikov – predvsem pa prebivalcev romskega naselja Žabjak–Brezje, ki imajo omogočeno varno in osvetljeno večnamensko pot do mesta. Prav tako je neresnična tudi navedba Zvonka Golobiča, da so se namenska sredstva uporabljala za »urejanje neromskih naselij«. Če bi novinarka v skladu z novinarskimi standardi in kodeksom predstavljene navedbe pred objavo preverila, bi se izognila širjenju nestrpnosti do dela lokalnih skupnosti in županov.

O »škodljivosti« človekovih pravic

Komentatorka je kot populistično označila izjavo predsednika vlade, da »človekove pravice takrat, ko so na škodo drugih, ne morejo biti edino zveličavno pravilo in vrednota«. Nadalje je dodala, da premier ni pojasnil, »kako lahko človekove pravice škodijo komurkoli«.

Lokalne skupnosti se prav vsak dan srečujejo s primeri, ko neomejeno uveljavljanje posameznih pravic brez odgovornosti vodi v kršenje pravic drugih ljudi. Denimo zelo nazoren je primer iz leta 2021, ko je prejemniku socialnih transferjev, ki mu je bila torej zagotovljena človekova pravica do socialne varnosti, ta »pravica« omogočila, da kljub 33 obravnavam zaradi cestno prometnih kršitev, ni plačal nobene kazni, nato pa je zbil dva policista, ki sta bila hudo poškodovana. Gre torej za primere, kadar osebe z več deset prekrški in neplačanimi kaznimi ostajajo nekaznovane zaradi zaščite socialnih prejemkov, s tem pa ogrožajo varnost in dostojanstvo drugih. To ni zanikanje človekovih pravic, temveč zahteva po uravnoteženju med pravicami in odgovornostjo.

Ob tem velja opozoriti tudi na neresnične navedbe, da bodo predlagane zakonske spremembe »hudo prizadele invalide, upokojence in mame samohranilke«. Na kakšen način naj bi ukrepi hudo prizadeli te ranljive skupine, novinarka v prispevku ne navede, saj te povezave sploh ne bi mogla narediti. Najavljeni ukrepi se namreč nanašajo predvsem na povratništvo – na primere, ko posamezniki kljub ponavljajočim se prekrškom in kaznivim dejanjem zaradi prejemanja denarne socialne pomoči in drugih prejemkov ne odgovarjajo in ne izkazujejo pripravljenosti na sodelovanje ali spremembo. V teh primerih ni razloga za razlikovanje glede na status posameznika, saj gre v prvi vrsti za vprašanje odgovornosti, ki jo morajo za tovrstna dejanja prevzeti vsi, tudi ranljive skupine. Zloraba teh statusov v javnih razpravah služi zgolj kot čustveno orodje proti zakonskim spremembam, ne pa kot argument, ki bi temeljil na dejstvih.

Odgovorno navajanje dejstev

Na novomeški občini se bomo še naprej trudili za mirno, vključujočo in varno skupnost vseh prebivalcev, ne glede na etnično pripadnost. Ob tem pričakujemo, da bodo tudi državni organi, mediji in javnost odgovorni in transparentni pri svojih trditvah. Novinarska svoboda je temelj demokracije, a lažnih in nedokazanih navedb ter diskreditacij si ne moremo privoščiti – še posebej v času, ko je zaupanje med ljudmi najdragocenejše. Zaradi neresničnih, zavajajočih in nepreverjenih navedb v oddaji Utrip in zaradi kršenja Kodeksa novinarjev Slovenije, bomo na podlagi 68. člena Zakona o medijih (Zmed-1) podali zahtevo za pravico do popravka ter tudi prijavo na Novinarsko častno razsodišče.