Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

9001-11/2019-213 Poročilo o učinkih ukrepa skupnih šolskih okolišev

Datum: 06. 02. 2020
Urad: Urad za družbene dejavnosti
Svetniška skupina: Lista Gregorja Macedonija
Svetnik: Dr. Janez Povh

Pobuda

Glede na izjavo ravnateljice OŠ Bršljin, da na njihovi šoli ni nobenega romskega otroka v 9. razredu OŠ, bi prosil da Občinska uprava pripravi poročilo o učinkih ukrepa skupnih šolskih okolišev, kar se je sprejelo pred kakšnimi 5 leti; torej kakšni so učinki tega ukrepa na uspešnost romskih otrok v novomeških osnovnih šolah; se pravi uspešnost v smislu prehodnosti; kakšna je vključenost otrok pri pouku itd.

Odgovor

Občinski svet Mestne občine Novo mesto je na 30. seji dne 10. 7. 2014 sprejel spremembe in dopolnitve odlokov, s katerimi sta bila oblikovana dva skupna šolska okoliša, in sicer:

- prvi za OŠ Bršljin, OŠ Center in OŠ Drska in

- drugi za OŠ Šmihel in OŠ Grm.

Namen oblikovanja skupnega šolskega okoliša za OŠ Bršljin, OŠ Center in OŠ Drska je bil predvsem zmanjšati število romskih učencev na OŠ Bršljin, saj je bilo romskih učencev na tej šoli že skoraj 25%. Normativ za oblikovanje oddelka je 28 učencev, če so v oddelku najmanj 3 romski učenci, pa se normativ za oblikovanje oddelka zniža na 21 učencev na oddelek, kar posledično pomeni več oddelkov. OŠ Bršljin je že kar nekaj let pred oblikovanjem skupnega šolskega okoliša zaradi prostorske stiske v lastni šoli pouk za dva oddelka 4. razreda izvajala v dislokaciji na OŠ Drska.

Ker pa smo prostorsko stisko zaznali tudi na OŠ Šmihel, smo zaradi smotrnejše izrabe šolskega prostora tudi za OŠ Šmihel in OŠ Grm oblikovali skupni šolski okoliš. Težnja tega ukrepa je bila enakomernejša porazdelitev učencev Romov po vseh osnovnih šolah v mestu.

V zadnjih 10 letih pred oblikovanjem skupnih šolskih okolišev je bilo stanje v mestnih osnovnih šolah glede števila romskih učencev naslednje:

Tabela št. 1: Število učencev in učencev Romov v mestnih osnovnih šolah brez podružnic od šolskega leta 2004/05 do šolskega leta 2013/14

Delež romskih uč. v š. l. 2013/14  24,4%                0,5%                  0,2%                  2,2%             11,4%

Iz tabele je razvidno, da je bilo v šolskem letu 2013/14 največ učencev Romov v OŠ Bršljin (24,4%) in v OŠ Šmihel (11,4%).

Po sprejetju odlokov o oblikovanju skupnih šolskih okolišev smo morali v skladu z zakonodajo z vpisom počakati še dve leti, nato pa smo v šolskem letu 2016/17 prvič vpisali otroke iz skupnega šolskega okoliša oblikovanega za OŠ Bršljin, OŠ Center in OŠ Drska v vse tri osnovne šole. V vmesnem času dveh šolskih let (2014/15 in 2015/16) pa so lahko romski starši iz šolskega okoliša Bršljin svoje otroke na lastno željo vpisali oziroma prepisali v OŠ Center, OŠ Drska in OŠ Grm, kar je bil poleg odloka še eden od ukrepov za zmanjšanje števila romskih učencev v OŠ Bršljin, ki ga je leta 2014 sprejel OS MO NM.

Tabela št. 2: Število učencev in učencev Romov v mestnih osnovnih šolah brez podružnic od šolskega leta 2014/05 do šolskega leta 2019/20

Delež romskih uč. v š. l. 2019/20  17,8%                3,7%                  4,2%                  2,3%                9,2%

Iz podatkov je razvidno, da se osnovni namen oblikovanja skupnih šolskih okolišev uresničuje, ker se število romskih učencev v OŠ Bršljin znižuje in je prvič po 10 letih padlo pod 100, znižuje se tudi pri OŠ Šmihel, pri ostalih šolah pa se povišuje. Učinki enakomernejše porazdelitve romskih učencev po mestnih osnovnih šolah bodo vidni čez 5 let, ko bodo učenci, ki so se prvi vpisali v šole iz skupnega šolskega okoliša, zaključevali osnovnošolsko obveznost, to je v šolskem letu 2024/25.

Romski otroci iz skupnega šolskega okoliša, določenega za OŠ Šmihel in OŠ Grm, so bili v teh letih na podlagi dogovora med šolama, razen dveh otrok, vsi vpisani v OŠ Šmihel.

Ukrep skupnih šolskih okolišev na uspešnost romskih otrok v novomeških osnovnih šolah je posreden, ker s porazdelitvijo romskih učencev na vse osnovne šole v mestu le-tem in ostalim učencem omogoča boljše pogoje za delo v razredu, večjo ali boljšo vključenost romskih učencev med ostale učence in bolj enakomerno obremenjenost strokovnih delavcev. Manj vpliva pa ima skupni šolski okoliš neposredno na redno obiskovanje šole in na prizadevanje za šolsko delo in učni uspeh, ker teh vrednot romski učenci v svojem domačem okolju nimajo postavljenih tako visoko na lestvici vrednot kot ostali otroci.

Velik problem pri nerednem obiskovanju pouka je tudi to, da romski starši niso zaposleni in je edino romski otrok tisti, ki ima dnevno obveznost - obiskovanje šole in redno popoldansko šolsko delo.

Za boljše napredovanje iz razreda v razred in za večje veselje do obiskovanja pouka bi romski otroci potrebovali boljše poznavanje slovenskega jezika že ob vstopu v osnovno šolo. Tega pa niso deležni, ker doma govorijo romsko, v predšolsko vzgojo jih je vključenih malo. Dobro bi bilo, da bi starši romske otroke že zgodaj v predšolski dobi vključiti v vrtce med druge otroke, ker se otroci skozi igro in druženje najlažje naučijo jezika in pojmovanja.

Vključenost romskih otrok pri pouku, verjetno je mišljena prisotnost v šoli oziroma obiskovanje pouka, težko dokazujemo z ukrepom skupnih šolskih okolišev. Prisotnost v šoli se izboljšuje, tako poročajo šole, ki same redno obveščajo pristojne institucije o neopravičenih odsotnostih. Boljšemu obiskovanju pouka botruje veliko dejavnikov, samo predvidevamo lahko, da morda tudi skupni šolski okoliš.

V skladu s 3. členom Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št.81/2006 in vsi nadaljnji) obvezno osnovnošolsko izobraževanje traja devet let. Učenec zaključi osnovnošolsko izobraževanje, ko uspešno konča 9. razred, osnovnošolsko obveznost pa izpolni po devetih letih izobraževanja.

V skladu s 55. členom istega zakona, pa ima učenec, ki v devetih letih ni končal osnovnošolskega izobraževanja, možnost nadaljevati šolanje še dve leti in si podaljšati status učenca.

Šole niso zavezane k ločenem zbiranju podatkov o učencih Romih, smo jih pa zaprosili, da nam za zadnjih 6 šolskih let sporočijo, v katerem razredu so romski učenci zaključili šolanje – izpolnili osnovnošolsko obveznost in ali je kdo uspešno zaključil osnovno šolo, morda je kdo OŠ obiskoval celo 10. ali 11. leto.

V spodnjih tabelah so prikazani podatki, ki smo jih prejeli od šol in njihova mnenja glede na podano vprašanje.

OSNOVNA ŠOLA BRŠLJIN

Deveti razred je v zadnjih šestih šolskih letih obiskovalo 14 učencev, od tega jih je v tem obdobju uspešno zaključilo osnovno šolo 9, 5 učencev pa je v 9. razredu izpolnilo osnovnošolsko obveznost, razreda pa niso uspešno zaključili.

Šola meni, da skupni šolski okoliš vpliva, da se:

- učenci Romi lažje vključujejo v oddelke, ker je njihovo število na posamezni oddelek manjše,

- zmanjševanje Romov na šoli pomeni tudi manjše njihovo lastno izključevanje; če jih je več, se združujejo v skupine, ki se vidno ločujejo od ostalih učencev;

- pri manjšem številu romskih učencev v oddelku, se postavljajo pogoji dela za notranjo diferenciacijo,

- prisotnost v šoli se izboljšuje, a temu botruje veliko dejavnikov;

Nezaposljivost in njihove izobraževalne vrednote, ki so nekoliko drugačne kot pri večinski populaciji, prav tako vplivajo na njihov učni uspeh. Dejavniki bivalnega okolja in izključenost iz družbe, tudi niso zanemarljivi.

OSNOVNA ŠOLA CENTER

Otroci, ki so bili vpisani na OŠ Center na osnovi ukrepa »skupni šolski okoliš« so trenutno komaj v 4. razredu, zato šola težko poda mnenje glede učinkovitosti ukrepa. Glede prisotnosti romskih učencev šola vsak mesec redno poroča Centru za socialno delo. Opažajo, da so na tem področju pri romskih otrocih odstopanja v primerjavi z ostalimi vrstniki.

Učenci praviloma težje napredujejo in osvajajo standarde znanja zaradi primanjkljajev, ki so prisotni že ob samem vstopu v šolo (jezikovne in kulturne ovire, sistem vrednot socialnega okolja, drugačnost življenjskih izkušenj, pomanjkanja določenih socialnih veščin, predznanja ipd.).

V šolskem letu 2016/17 je sicer uspešno zaključil šolanje na OŠ Center 1 romski učenec, ki je bil v šolo prešolan v 8. razredu zaradi vzgojnega ukrepa, kar je prikazano v tabeli.

V teh 4 letih so v šoli uspeli vpisati vse otroke iz skupnega šolskega okoliša; iz tega stališča ukrep ocenjujejo kot pozitiven. Ocenjujejo, da zaenkrat otroci radi prihajajo v šolo (o tem poročajo tudi starši), večje težave pričakujejo v prihodnjih letih, ko se bo začel povečevati razkorak v znanju med njimi in vrstniki zaradi zahtevnejše učne snovi.

OSNOVNA ŠOLA DRSKA

Poroča, da so učenci iz skupnega šolskega okoliša sedaj v 4. razredu in nihče še ni zaključil osnovnošolske obveznosti.

So pa bili na njihovo šolo zaradi vzgojnega ukrepa prešolani trije romski učenci iz naselja Brezje, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost v šolskem letu 2016/17 in 2017/18, en učenec iz drugega romskega naselja pa je izpolnil osnovnošolsko obveznost v šolskem letu 2014/15. V katerih razredih so izpolnili osnovnošolsko obveznost je razvidno iz tabele.

Enakomernejša porazdelitev romskih učencev pripomore, da imajo posamezniki večje možnosti za uspeh – uspešno zaključiti OŠ in s tem možnost pridobiti si poklic ter se zaposliti. Uspeh je močno odvisen od sistema vrednot učenca in njegove družine. V družinah, kjer je znanje vrednota, otroci redno obiskujejo pouk in tudi učno napredujejo.

Večjo možnost za uspeh imajo, ker je manj romskih učencev skupaj v razredu. V šoli ugotavljajo, da sta že 2 romska učenca »skupina, ki deluje po skupini lastnih pravilih« – uporabljajo romski jezik, ne-sodelujejo pri pouku, prenašajo prepire od doma v šolo, iščejo težave namesto rešitev, itd.

OSNOVNA ŠOLA GRM

• vsi navedeni učenci so izpolnili osnovnošolsko obveznost v razredu, ki je naveden v tabeli, vendar v zaključnem razredu niso bili pozitivno ocenjeni in imajo uspešno zaključen en razred manj.
• v šolskem letu 2019/2020 dve romski učenki obiskujeta 9. razred (ena 9. leto in ena 11. leto) in ga bosta verjetno uspešno zaključili.

Ukrep skupnih šolskih okolišev se OŠ Grm do sedaj še ni posebej dotaknil, saj imajo skupni šolski okoliš z OŠ Šmihel. Ti učenci večinoma ne želijo na OŠ Grm, tako, da sta v šoli samo 2 učenca iz tega okoliša (1. in 2. razred).

Iz Brezja pa v OŠ Grm prihajajo romski učenci, ki imajo prijavljeno bivališče na CSD, Resslova 7b. Ti živijo v najslabših razmerah. V šoli imajo velike težave, saj ob vstopu ne govorijo slovensko, starši pa jih neredno pošiljajo v šolo. Zaradi počasnega napredka, so po nekaj letih prešolani v OŠ Dragotin Kette, ker je redni program ob nizkem deležu obiska za njih prezahteven.

Vključenost romskih učencev iz Pogancev, ki v OŠ Grm predstavljajo večino učencev, je vsako leto višja. Če so se pred leti še srečevali z ne-obiskovanjem vseh dnevov dejavnosti, odhodi domov po 12. uri, da so začeli šolsko leto sredi meseca septembra in zaključevali v začetku junija, je tega vedno manj. Ne obiskujejo šole v naravi in šolskih ekskurzij, vse ostale dejavnosti pa obiskujejo. Deleži prisotnosti so še vedno nižji kot pri večinski populaciji, vendar jim za odsotnosti starši večinoma napišejo opravičila in je večina izostankov opravičenih

OSNOVNA ŠOLA ŠMIHEL

Ugotavljajo, da so učno uspešnejši učenci, ki prihajajo iz spodbudnega domačega okolja, kjer imajo starši pozitiven odnos do šole in šolskega dela ter poskrbijo, da otroke redno pošiljajo v šolo.

Izredno odločilnega pomena so prva leta šolanja. Ob vstopu v šolo se učenci Romi poleg stisk, s katerimi se srečujejo njihovi vrstniki, soočajo s še dodatnimi težavami, ki so povezane z drugačnimi običaji, kulturo in jezikom.

Po izkušnjah sodeč se učenci Romi lažje vključujejo v razredno skupnost, hitreje usvajajo socialne veščine in spretnosti, če so poleg pouka deležni tudi dodatnih individualnih ur oz. se del vzgojno-izobraževalnega procesa izvaja tudi v manjši skupini. Učenci potrebujejo veliko utrjevanja, ponavljanja, pojasnjevanja, konkretnih ponazoril, praktičnih primerov iz vsakodnevnih življenjskih situacij…. Pomembno je, da se otroke postopoma vpelje v vzgojno-izobraževalni proces.

Učence Rome višjih razredov pa je poleg učne pomoči (pisanje domačih nalog, delo z besedilom, iskanje bistva, priprava na govorni nastop, utrjevanje učne snovi pred ocenjevanjem…) smiselno vključevati v delavnice, namenjene spodbujanju njihovih močnih področjih, razvijanju komunikacijskih spretnosti, socialnih veščin in osebnostne rasti, strpnemu dialogu, konstruktivnemu reševanju konfliktov, upoštevanju pravil šolskega reda.

Učence motivirajo k delu in večji učni uspešnosti ustrezne vzpodbude, motivacija, usmeritve, doslednost in pohvala za dosežen napredek oz. uspeh.

Pripravila:

Tončka Novak,

podsekretarka za šolstvo in izobraževanje

dr. Jana Bolta Saje                                                                         dr. Vida Čadonič Špelič

vodja Urada za družbene dejavnosti                                                        direktorica

POSLANO:

1. Naslovniku.