Kotarjeva prepadna

datum: 23. 05. 2022

Katastrska št.: 187

Tip jame: Brezno vodokaz

Dolžina: 126

Globina: 54

Raziskana: 27. 12. 1931

Organizacija: Društvo za raziskovanje podzemskih jam (Ljubljana)

 

 

Kotarjeva prepadna sodi med vodne jame na plitvem kraškem ravniku južno od Novega mesta. Vhod vanjo je večji vdor.

 

Slika 1: Vhod v jamo

 

Pod vhodno vertikalo se proti severu odpira rov v zgornjo etažo, ki pripelje v večjo kapniško dvorano. Iz nje dalje vodita dva lepo zasigana rova, ki se po nekaj deset metrih končata. Na dnu 18 m globokega vhodnega brezna je obsežen kamnit podor, ki se proti jugu spušča še 16 m do treh jezer, globokih do 2 m. Voda odteka proti zahodu, k bližnjemu izviru ob potoku. Izvir se imenuje Lakovniški

studenec. Ta je nekdaj služil kot lokalni vodni vir, pred drugo svetovno vojno so domačini vanjo celo postavili lestve. Včasih so ljudje ta studenec veliko uporabljali. Ogradili so ga na tri dele. En del so uporabljali za pranje črev ob kolinah, drugi del so ogradili za napajanje živine, tretji del pa je bil »čisti del« in to izredno čisto vodo so uporabljali za pitje in kuhanje.

 

 

Sliki 2 in 3: Lakovniški studenec

 

Prvi zaznan obisk jame sega v leto 1907, ko jo je raziskal novomeški jamar Franc Pirc v družbi tržaškega raziskovalca jamskih hroščev Giuseppeja Müllerja. Okoli leta 1930 so domačini zaradi vodooskrbe opremili brezno z visokimi lestvami. O njihovih obiskih govorijo podpisi, opazili pa naj bi tudi podpis z letnico 1866. Skozi leta so lestve zamenjali, ostanki pa so še vedno vidni.

 

Jamo so leta 1931 obiskali tudi ljubljanski jamarji, jo registrirali, naredili prvi načrt in fotografije. Žal je Kotarjeva prepadna ob koncu prejšnjega stoletja delila usodo veliko dolenjskih jam, saj je bilo v vhodnem breznu večje vaško smetišče.

 

Slika 3: Notranjost jame

 

Člani JK Novo mesto so leta 1994 očistili smetišče v jami in v sodelovanju s Televizijo Novo mesto naslednje leto posneli nagrajeni dokumentarni film z naslovom Kotarjeva prepadna ali žalosten vsakdan dolenjskih jam.

 

Med pregledom jame v letu 2009 so jamarji JKNM med podornim kamenjem odkrili že delno zasigano človeško lobanjo in večje količine lončevine (tudi ostanke lončene posode), ki je po oceni arheologov Dolenjskega muzeja iz obdobja bakrene ali bronaste dobe (3000–2000 let p. n. š.).

 

V začetku marca 2019 je potekala obsežna mednarodna evropska reševalna vaja, v kateri so

reševali ponesrečenca ter izvedli prikaz razstrelitve mine.

 

Zaradi habitata človeške ribice (Proteus anguinus) je jama del omrežja Natura 2000.

 

Več si lahko ogledate na povezavi:

http://www.jknm.si/si/?id=169&l=2010

 

http://www.jknm.si/si/?id=62&l=2009

 

Besedilo in fotografije: A. Hudoklin, A. Kastelic, T. Primc